TRSTELJ, 643 m, je najvišji vrh v z. delu ozkega gorskega hrbta na s. robu
Kraške planote, ki se vleče od Soške doline na z. in na v. prehaja v Senožeško
hribovje. Ta gorski hrbet je med tremi podolžnimi gorskimi hrbti, ki se dvigajo
nad Kraško planoto na j. in s. robu ter po sredini, najvišji, najdaljši in
najbolj sklenjen. V s. gorskem hrbtu so z. od Trstelja vrhovi Stol (629 m),
Renški vrh (449 m) in Fajtji hrib (433 m), v. pa Kačnik (500 m), Kopica (567 m),
Ovčjak (575 m) in Ter (673 m). Gričevje nad Spodnjo Vipavsko dolino, z. od
Potoka do Mirna so Črni hribi; to ime ponekod uporabljajo tudi za z. del
gorskega hrbta. Trstelj in celotni rob Kraške planote je zgrajen iz krednega in
jurskega apnenca. Pobočja Trstelja in sosednjih vrhov so večinoma poraščena z
gozdovi, v katerih prevladujejo na j. strani gaber, hrast, trepetlika, kostanj
in brin, na s. pobočjih bor; vmes so manjše hribovske senožeti, kjer spomladi
cveti gorski kosmatinec, ki pri nas raste samo na Krasu in v Istri.
Z vrha Trstelja, ki ni poraščen in kjer stoji telekomunikacijski stolp, je
izredno lep razgled. Na s. je pod nami Vipavska dolina z Dornberkom, Prvačino in
Renčami; proti Gorici in Novi Gorici se razprostirajo Biljenski griči z nasadi
češenj, breskev in drugega sadnega drevja ter vinsko trto. Na s. strani doline
se dviga visoki rob Trnovskega gozda s Čavnom, za njegovim zelenim prostranstvom
pa vidimo Julijce s Triglavom. Na v. sta v bližini vrhova Kačnik in Lipnik,
potem pa seže pogled prek gričev med Braniško in Vipavsko dolino proti
Ajdovščini in do Nanosa. Proti jv. vidimo za Senožeškimi hribi Vremščica,
Snežnik in Slavnik. Na j. in z. strani je obširna planota Komenskega in
Tržaškega Krasa z nizom hribov in gričev po sredini planote ter gorskim hrbtom
na jz. robu Krasa, za katerim se lepo vidi Tržaški zaliv z obalo do Pirana in
Tržiški zaliv s Tržičem (Monfalcone), daleč zadaj pa so na obzorju vrhovi
Dolomitov. Na zelenem kraškem polju je v bližini lepa vas Temnica. Na z. je pred
nami Stol, za njim gorski hrbet nad Vipavsko dolino,
Goriška ravnina in Furlanska nižina. Na sz. lepo vidimo Gorico, Novo Gorico ter
Sabotin in Sveto goro, naprej pa Matajur, Zahodne Julijske Alpe in Karnijske
Alpe. Čeprav je Trstelj nizek hrib, je vreden našega obiska, zlasti jeseni in
spomladi, ko ob dobri vidljivosti seže pogled od morja do zasneženih vrhov.
© Jože DobnikPlaninska postojanka:
Koča stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. Po 2. svetovni vojni so bile tu, kjer je zdaj koča, ruševine italijanskega vojaškega objekta. Upravni odbor PD Nova Gorica je sklenil, da hišo obnovi za potrebe planincev. Že dobro leto po ustanovitvi društva, 20. avgusta 1950, so postojanko odprli in jo poimenovali po narodnem heroju Antonu Šibelji-Stjenku (1914-1945). Kočo so večkrat obnavljali, temeljito pa so jo obnovili v letih 1985 do 1988. Koča je odprta ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v skupni spalnici je 12 ležišč; WC, voda kapnica, elektrika.