ROMBON ali VELIKI VRH, 2208 m, je najvišji vrh v stranskem grebenu Kaninskega pogorja, ki se od glavnega grebena odcepi na Črnelski špici. Z imenom Rombon poimenujemo celotno veliko gorsko gmoto na s. strani Bovške kotline. Greben, ki veže Rombon s Črnelsko špico, so Ribežni; nad precej enakomerno višino okrog 1900 m se najvišje dvigneta Vrhpolic (2105 m) v bližini Rombona in Vrh Ribežnov (2024 m) blizu glavnega grebena. S. stene Rombona in Ribežnov strmo padajo v dolino Možnice, pritoka reke Koritnice. V. pobočja Rombona, spodaj porasla z gozdom, se izredno strmo dvigajo nad tesnijo Koritnice pri Klužah. J. pobočja nad Bovško kotlino so zložnejša in tudi najlažja za pristop. Rombon je v celoti v naši državi.
Prek Rombona je v letih 1915-1917 potekala soška fronta. Tod je imela avstrijska vojska močne utrdbe. Še danes zasledimo ostanke utrdb, rovov, strelskih jarkov, zgradb in vojaških poti. Na Starem Utru nad planino Goričico so v skalah vidni zidovi vojaške bolnišnice. Od trdnjave v Klužah je bila speljana žičnica skoraj do vrha, iz Kluž so po izredno strmi poti oskrbovali vojake. Na te žalostne čase spominja razpadajoči spomenik na Čukli (1767 m).
Več podatkov o Kaninskem pogorju je v opisu Velikega Kanina.
Z osamljenega Rombona na v. strani pogorja je zelo lep razgled, zlasti na
bližnjo okolico. Na sv. vidimo dolino Koritnice in Mangrtsko pogorje nad njo ter
dolino Bavšice z Bavškim Grintavcem in dolgim grebenom Loške stene med dolinama,
naprej pa se kaže Jalovec. Pogled se od Jalovcaproti j. sprehodi po vrhovih in
grebenih vzhodnih Julijcev od Triglava do Krna. Na j. leži Bovška kotlina s
podolgovatim Polovnikom v velikem kolenu Soče ter malo naprej pogorje Stola in
Matajur. Na z. strani se v bližini vleče glavni greben Kaninskega pogorja, od
Bab nad dolino Učje do Jerebice nad Možnico med grebenom in Rombonom pa so
obširni kraški podi.
© Jože Dobnik