Izlet: Iška Turistični dom na Grmadi

Vstopnina za motorna vozila.

KRVAVA PEČ, 726 m, 26 preb. Gručasto naselje leži na prevalu med Sv. Lenartom in Repičnikom (920 m) nad sotesko reke Iška. V Krvavo Peč pripelje asfaltirana cesta iz Roba (7 km), gozdne ceste pa jo povezujejo s Kureščkom, Selom pri Robu in Blokami. Kraj, ki je bil prvič omenjen leta 1425, se je najprej imenoval Rožna vas, zdajšnje ime pa je dobil po nekem vpadu Turkov, ki so po izročilu z bližnje skale v Iško vrgli dve deklici, njuna kri pa je pordečila skalo. Na hribčku Sv. Lenarta stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, poleg nje pa je na robu nad sotesko naselje počitniških hišic. Globoko pod nami lepo vidimo sotesko Iške. Pri cerkvi je bilo prazgodovinsko gradišče. Celotno območje je kraški svet, njive in travniki so v zakraseli dolini Polje na v. strani naselja. V vasi je veliko šolsko poslopje, vendar v njem ni več pouka. Število prebivalcev se je zelo zmanjšalo: leta 1890 jih je bilo 154, leta 1931 še 134, leta 1961 pa le 61. Tudi v zadnjih tridesetih letih se število prebivalcev še naprej zmanjšuje: vzroka sta predvsem slaba zemlja, ki ne omogoča sodobnega kmetovanja, ter oddaljenost od večjih središč, s katerimi ni avtobusnih zvez. V vasi ni trgovine in tudi ne gostilne.

Gozdovi okoli vasi, globoka in težko prehodna soteska Iške ter na drugi strani obsežna gozdnata prostranstva Krima so bili zaradi bližine Ljubljane pomembna območja NOB. Že leta 1941 je tam delovala Krimska četa. V soteski Iške je bila od leta 1941 naprej partizanska bolnišnica Krvavica, ki je okupator ni nikoli odkril. Spomladi 1942 je na tem območju divjala velika italijanska ofenziva, med njo pa so Italijani požgali več vasi, 22. marca tudi Krvavo Peč. Poleti 1942 so v teh krajih potekali hudi boji, saj so hoteli Italijani z dobro pripravljeno ofenzivo streti NOB. Zasilno obnovljeno Krvavo Peč so 8. avgusta 1942 znova požgali, vse moške pa izgnali v internacijo. Hude boje je 24. januarja 1943 v Krvavi Peči bojevala Šercerjeva brigada in premagala Italijane, ki so oblegali Mokrec. Na območju Krvave Peči in Mokreca so Tomšičeva, Šercerjeva in Gradnikova brigada od 25. do 27. avgusta 1943 razbile zadnjo italijansko ofenzivo. V spomin na te boje so na poslopje šole vzidali spominsko ploščo. Na padle borce in žrtve okupatorja pa spominja pomnik na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta.

Koča stoji na prisojni strani tik pod Kamnim vrhom (783 m), ki ga domačini imenujejo Kamen vrh. Obdaja jo redek bukov gozd. Kamni vrh je drugi najvišji vrh hribovitega kraškega sveta v severozahodnem podaljšku Male gore med Dobrepoljsko dolino na vzhodu, dolino Rašice na severu in magistralno cesto Velike Lašče-Ortnek na jugozahodni strani. PD Dobrepolje je sprejelo sklep o gradnji koče na ustanovnem občnem zboru 17. decembra 1989. Graditi so začeli leta 1990, kočo pa so popolnoma dokončali in opremili leta 1993. Ob navzočnosti velikega števila krajanov so jo slovesno odprli 22. avgusta 1993. Zgradili so jo s prostovoljnim delom članov PD in ob pomoči krajanov. Zasnovana je tako, da jo bodo lahko razširili. PD Dobrepolje načrtuje, da bodo na vrhu postavili razgledni stolp.Koča je odprta ob nedeljah in praznikih ter po dogovoru. Postrežejo s toplimi napitki ter pijačami. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, na klopeh pred kočo pa 100; na skupnem ležišču je 8 ležišč; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; vodo dovažajo; električno razsvetljavo omogoča fotovoltaični generator.