Začetek: Zasavska Sv. Gora (razpotje)
Konec: GEOSS
Opis
Ni opisa
Ta odsek nima nobenega opisa.
Ni opisa
Ni opisa
Opis:
lz Vač (525 m) po cesti proti Kandršam. V zaselku Klanec na prelazu zavijemo levo po cesti proti Slivni. Na koncu zaselka Klanec gremo levo in po 100 m skrenemo desno po cesti v breg do kmetije, od koder nadaljujemo po kolovozu na Spodnjo Slivno; 30 minut.
Slivna, ljudsko Spodnja Slivna, je gručasto naselje na veliki kraški planoti ob sv. vznožju Slivne, hriba v gorskem slemenu med Moravško dolino na s. in dolino Save na j. Na planoti in na hribu je veliko kraških vrtač. Obdelovalne zemlje je malo. Na j. strani z. predela slemena so nad dolino Save veliki kamnolomi apnenca.
Opis:
Iz Spodnje Slivne še par minut do spomenika na GEOSS-u.
GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE — GEOSS, 645 m, je simbolična točka, ki označuje središče države Slovenije. Leži 250 m j. od naselja Spodnja Slivna blizu Vač. Z grafično-analitično metodo jo je izračunal Geodetski zavod Republike Slovenije. Središče Slovenije označuje obeležje, ki so ga postavili 4. julija 1982. Na štiridelnem podstavku iz pohorskega tonalita so označene štiri strani neba. lz sredine podstavka se dviga tonalitni steber z napisom GEOSS, vklesanimi verzi iz Prešernove Zdravljice, geografsko dolžino in širino (14° 48' 55,2"; 46° 07' 11,8") in z geodetskima koordinatama (y 5 486 114,21 m; x 5 108 468,91 m) v nadmorski višini 644,842 m. Južno od obeležja stojita dva drogova za zastave. Na enem stalno plapola državna zastava, na drugem pa priložnostno zastava protokolarne delegacije tuje države. Severno od obeležja raste lipa, pod njo pa je nekaj klopi za počitek. Levo ob tlakovanih vhodnih stopnicah stoji marmorni grb Države Slovenije in grb Republike Slovenije iz polpretekle zgodovine, desno pa marmorna spominska plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, ki je bila postavljena septembra 1989. leta ob navzočnosti predsednikov slovenskih občin.