Išči po točkah

Začetek: Murovica

Konec: Planinski dom na Zasavski sveti gori

Razdalja: 21.2 km Čas hoje: 7 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 736 m Murovica

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Murovica - Murovica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 712 m Murovica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 710 m Cicelj (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Cicelj (razpotje) - Cicelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 817 m Cicelj

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Cicelj - Miklavž

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 696 m Miklavž

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Miklavž - Grmače

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko prideš že proti koncu vasi (a se pot dolgo vleče po asfaltni cesti in ves čas po slemenu!) se vidi cerkev sv. Miklavža. Žig je v zadnji hiši na levi!

Potem greš naprej po cesti prideš do zadnje hiše na desni (ampak to je že tik pod cerkvijo na koncu asfaltne poti), kjer je na steni žig.

Z vrha zidu pri cerkvi se vidi GEOSS (ker je bilo oblačno se malo slabše vidi stolp med obema smrekama). V dolini Save je bila zjutraj ob 7.30 še megla, vidijo se Janče na vrhu hribov v daljavi.

višina: 573 m Grmače

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 40 minut Grmače - Slivna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 866 m Slivna
Vrh:

Najvišji vrh Slivne (880 m) imenujejo domačini Pivkelj ali Pivkeljturn; od cerkve sv. Neže je oddaljen 20 minut. Vrh je poraščen z gozdom in nima razgleda. 


1.3 km, 20 minut Slivna - Dom na Zgornji Slivni

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 827 m Dom na Zgornji Slivni
Planinska postojanka:

70 m jv. od cerkve sv. Neže je Trgovsko podjetje Moderni Interieri iz Ljubljane leta 1991 odprlo počitniško-planinski dom Zgornja Slivna, ki je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.


30 minut nad Geometričnim središčem je na v. slemenu zaselek Zgornja Slivna (826 m) s cerkvijo sv. Neže, ki se omenja že leta 1526; tu je bila verjetno manjša prazgodovinska naselbina.

Z Zgornje Slivne vidimo v bližini na v. strani veliko strnjeno naselje Vače, nad njim hrib Slemšek z vasjo Klenik ob vznožju, kjer so leta 1882 našli znamenito vaško situlo, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, njena štirikrat povečana kopija pa stoji na Kleniku. Proti s. vidimo na drugi strani Moravške doline gorsko sleme med Moravčami in Trojanami z Limbarskogoro, proti j. pa Savsko dolino s poznanim dvojnim ovinkom reke Save in del Litije.


1.1 km, 10 minut Dom na Zgornji Slivni - GEOSS

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 644 m GEOSS

GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE — GEOSS, 645 m, je simbolična točka, ki označuje središče države Slovenije. Leži 250 m j. od naselja Spodnja Slivna blizu Vač. Z grafično-analitično metodo jo je izračunal Geodetski zavod Republike Slovenije. Središče Slovenije označuje obeležje, ki so ga postavili 4. julija 1982. Na štiridelnem podstavku iz pohorskega tonalita so označene štiri strani neba. lz sredine podstavka se dviga tonalitni steber z napisom GEOSS, vklesanimi verzi iz Prešernove Zdravljice, geografsko dolžino in širino (14° 48' 55,2"; 46° 07' 11,8") in z geodetskima koordinatama (y 5 486 114,21 m; x 5 108 468,91 m) v nadmorski višini 644,842 m. Južno od obeležja stojita dva drogova za zastave. Na enem stalno plapola državna zastava, na drugem pa priložnostno zastava protokolarne delegacije tuje države. Severno od obeležja raste lipa, pod njo pa je nekaj klopi za počitek. Levo ob tlakovanih vhodnih stopnicah stoji marmorni grb Države Slovenije in grb Republike Slovenije iz polpretekle zgodovine, desno pa marmorna spominska plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, ki je bila postavljena septembra 1989. leta ob navzočnosti predsednikov slovenskih občin.


0.3 km, 0 minut GEOSS - Spodnja Slivna

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Spodnje Slivne še par minut do spomenika na GEOSS-u.

višina: 626 m Spodnja Slivna

Slivna, ljudsko Spodnja Slivna, je gručasto naselje na veliki kraški planoti ob sv. vznožju Slivne, hriba v gorskem slemenu med Moravško dolino na s. in dolino Save na j. Na planoti in na hribu je veliko kraških vrtač. Obdelovalne zemlje je malo. Na j. strani z. predela slemena so nad dolino Save veliki kamnolomi apnenca. 


2 km, 30 minut Spodnja Slivna - Vače

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Vač (525 m) po cesti proti Kandršam. V zaselku Klanec na prelazu zavijemo levo po cesti proti Slivni. Na koncu zaselka Klanec gremo levo in po 100 m skrenemo desno po cesti v breg do kmetije, od koder nadaljujemo po kolovozu na Spodnjo Slivno; 30 minut.

višina: 521 m Vače

Ni opisa
0.9 km, 30 minut Vače - Slemšek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 674 m Slemšek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Roviškovec (930 m) in vrh Zasavske gore (852 m), na katerem stoji Marijina cerkev, okrog nje je še precej ohranjeno taborsko obzidje. Prvo zavetišče na Zasavski gori je 1. januarja 1927 odprla Litijska podružnica SPD. Poimenovali so ga po takratnem predsedniku podružnice Ferdu Tomazinu (1869-1937); on je bil tudi pobudnik za novo planinsko kočo, ki so jo zgradili na sosednjem gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931. Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je PD Zagorje postavilo na pogorišču Tomazinove koče zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uničil požar. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili in mu dali lepši zunanji videz in boljšo notranjo ureditev; odprli so ga 7. avgusta 1976. Dom je stalno odprt, razen ob sredah. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 16 postelj, v dveh večjih sobah 9 ležišč; WC v pritličju in nadstropju, 3 kopalnice in umivalnice s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, tekoča voda, elektrika, telefon.