Išči po točkah

Začetek: Robanov kot

Konec: Robanov kot

Razdalja: 17.9 km Čas hoje: 8 ur 15 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 604 m Robanov kot

Robanov Kot, 590 do 1220 m, 139 preb., je naselje samotnih in hribovskih kmetij v istoimenski dolini ter v dolini Savinje med Solčavo in Iglo. Naravno središče naselja je pri gostilni Rogovilec, kjer se odcepi gozdna cesta v Robanov kot in kjer je tudi AP. V dolini Savinje je poleg kmečkih tudi več drugih hiš. Dolina in naselje imata ime po Robanovi kmetiji, ki je največja v kotu. Tu je bil doma Jože Vršnik - Robanov (1900 - 1973), zbiratelj ljudskega blaga in imenoslovja na Solčavskem ter ljudski pesnik; veliko njegovih prispevkov je objavil tudi Planinski vestnik. Glavni vir dohodkov kmetov dajejo gozdovi in živinoreja. Bevškova kmetija ob Savinji ter Pečovnikova in Govčeva v spodnjem delu Robanovega kota se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.


4.3 km, 1 ura 40 minut Robanov kot - Slemena (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1303 m Slemena

Ni opisa
0.5 km, 25 minut Slemena - Slemena (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1458 m Slemena (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 50 minut Slemena (razpotje) - Akelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1734 m Akelj

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 10 minut Akelj - Velika Raduha

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2061 m Velika Raduha
Vrh:

Raduha je dolgo in plečato pogorje v v. delu Kamniških in Savinj-skih Alp. Njegovo sleme se vleče v smeri jz. - sv. Strmo je odsekano na sz. strani, kjer se z vršine spuščajo do gozdne meje strme stene. Jv. pobočje je položnejše; poraslo je z gozdom in proti vrhu z ruševjem, vršina je travnata. Ozka soteska Savinje med Lučami in Solčavo loči Raduho od osrednjega dela Kamniških in Savinjskih Alp. Preval Sleme (1254 m) na s. veže pogorje Raduhe z Olševo, ki spada v Karavanke. Dolina Dupljenka ločuje na v. strani Raduho od Smrekovškega pogorja. Raduho sestavljajo triasni apnenci. Najvišji vrh pogorja je Velika Raduha (2062 m), malo nižja je bližnja Mala Raduha (2029 m) na s. strani, pomembnejši pa je še Lanež (1925 m) v sv. slemenu nad planino Grohat. Na Raduhi je več planin, kjer pasejo živino; najpomembnejše planine so Vodol, Javorje, Loka in Arta na v. in jv. strani ter Grohat na s. strani slemena. Naravna zanimivost so kraške vrtače, kotliči in jame; najbolj znana je 1062 m dolga Snežna jama (1556 m) z ledenimi kapniki, ki so jo odkrili šele leta 1981; za obisk je odprta ob sobotah in nedeljah, zanjo pa skrbi Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda; od Koče na Loki je oddaljena 30 min. Na Raduhi raste bogata alpska flora: pogačice, dlakavi sleč, sinjezeleni kamnokreč, Clusijev svišč, lepi jeglič, Zoisove zvončice, planike in še mnoge druge vrste.

Z Raduhe je prostran razgled na vse strani. Na v. strani se v bližini širi Smrekovško pogorje, za njim se dvigajo Paški Kozjak, Pohorje in Boč. Od v. proti j. vidimo nad ozko dolino Ljubnice z. pobočje Golt z Medvedjakom, Zgornjo Savinjsko dolino z Ljubnim in Radmirjem, Menino, Dobrovlje, Goro Oljko in del Posavsko hribovja z Mrzlico in Kumom. Ob j. vznožju Raduhe se v mali kotlinici ob Savinji stiskajo Luče; ob jz. vznožju vidimo ozko dolino Savinje od Rogovilca do Solčave. Na j. strani se v bližini dviga Dleskovška planota med dolinama Lučnice in Robanovim kotom, v. od nje pa Veliki Rogatec in Lepenatka; če je dobra vidljivost opazimo na obzorju Snežnik. Najlepši je pogled na Savinjske Alpe; pred nami se zvrstijo vrhovi Krofičke, Ojstrice, Planjave, Grintovca in Mrzle gore. Ob jasnem vremenu se v daljavi na jz. strani kažejo Julijci s Krnom, Triglavom in drugimi vrhovi. Na z. strani se vleče dolgi hrbet Karavank, kjer opazimo najvišji vrh Stol, Vrtačo in Košuto s Košutnikovim turnom. Od z. proti s. se pogled najprej ustavi na bližnji Olševi z raztreseno vasico Podolševa ali Sv. Duh in za njo na Obirju; če imamo srečo, vidimo v daljavi Visoke Ture z Grossglocknerjem. Na s. pobočju Raduhe leži planina Grohat s planinsko kočo, malo naprej proti Slemenu pa je najvišja slovenska kmetija Bukovnik, za Slemenom pa del hribovite Koprivne s cerkvijo sv. Jakoba, naprej pa mogočna Peca, Svinška planina, Golica, Strojna, Košenjak ter proti sv. Uršlja gora in sz. del Pohorja.

Žig in vpisna knjiga sta v kovinski skrinjici na Veliki Raduhi. PD Mežica.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju se pot obrne na jz. in proti veznemu grebenu med Malo in Veliko Raduho. Zagledamo stožčasti vrh Velike Raduhe. Prečimo veliko vrtačo na s. strani Velike Raduhe, kjer se priključi zelo zahtevna pot z Grohata po s. ostenju Raduhe, potem pa se po gruščasti poti ob v. skalnatem robu povzpnemo na travnato jv. pobočje in po njem na vrh. Od razpotja do vrha smo hodili 30 minut.

višina: 2014 m Velika Raduha (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z razpotja nadaljujemo SPP naravnost po zgornji poti, ki preči jv. pobočje Male Raduhe. Po skoraj vodoravni poti med rušjem pridemo do škrbine Durce (1910 m) med Malo Raduho in Lanežem. Z vrha do Durc smo hodili 45 min. Na s. strani zagledamo globoko pod seboj planino Grohat s planinsko kočo. Skozi škrbino je star in najbližji naravni prehod med planinama Loka in Grohat; ime Durce pomeni vrata med obema planinama. Na Durce pripelje tudi direktna pot od Koče na Loki.

višina: 1912 m Durce

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Durce - Koča na Loki pod Raduho

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1529 m Koča na Loki pod Raduho
Planinska postojanka:

Koča stoji na planini Loka na vzhodnem pobočju Raduhe, tik nad gozdno mejo. Prvo kočo je tu zgradila leta 1910 Savinjska podružnica SPD; odprli so jo 29. junija 1910. Med NOB je koča pogorela. Po osvoboditvi je Gozdno gospodarstvo Nazarje postavilo za svoje potrebe novo kočo; leta 1950 jo je prevzelo PD Celje in jo odprlo 1. novembra 1950; jeseni 1954 jo je prepustilo PD Solčava, to pa leta 1956 novemu PD Luče ob Savinji. Večkrat so jo dograjevali in obnavljali, zadnjič v letih 1974 in 1975; 10. julija 1976 jo je upepelil požar. Takoj so začeli graditi novo, precej večjo kočo; PD Luče jo je ob pomoči domačinov, sosednjih PD, Savinjskega MDO, PZS in delovnih organizacij iz občine Mozirje leta 1978 dogradilo in jo svečano odprlo ob 10. dnevu planincev, 10. septembra 1978.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine nad 10 oseb pa po dogovoru tudi ob drugem času. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v 6 sobah je 45 postelj, na skupnem ležišču pa 40 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; v večji gostinski sobi kmečka peč; tekoča voda, fotovoltaični agregat za elektriko in mala čistilna naprava oboje iz sredstev programa PHARE IZ leta 2001, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1588 m Planina Arta

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Planina Arta - Snežna jama

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1502 m Snežna jama

Od 14. julija 1990 je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji in hkrati jama, ki bi ji težko našli primerjavo ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Starost jame se ocenjuje na 10-12 milijonov let. Njena enkratnost so poleg ledu in kapniškega okrasja, ki ga običajno na takšni nadmorski višini ni, tudi kapniške tvorbe, ki so vsaj dvakrat starejše kot v do sedaj znanih jamah na Krasu. Če pa k temu dodamo odkritje okostja jamskega medveda s čemer je jama dobila še dodatno vrednost in zanimivost ter biospeleološke raziskave, s katerimi so med drugim odkrili endemične jamske hrošče ( Oryotus raduhensis, Aphaobius mileri alpinus, Aphaobiella mlejneki moravec, Anophtalmus pretneri naraglavi….), potem je to jama, ki jo velja spoznati, doživeti in z njeno pomočjo stopiti v davno geološko zgodovino.


0.3 km, 10 minut Snežna jama - Planina Arta

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1588 m Planina Arta

Ni opisa
0.8 km, 35 minut Planina Arta - Akelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1734 m Akelj

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Akelj - Slemena (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1458 m Slemena (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Slemena (razpotje) - Slemena

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1303 m Slemena

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 35 minut Slemena - Robanov kot

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 604 m Robanov kot

Robanov Kot, 590 do 1220 m, 139 preb., je naselje samotnih in hribovskih kmetij v istoimenski dolini ter v dolini Savinje med Solčavo in Iglo. Naravno središče naselja je pri gostilni Rogovilec, kjer se odcepi gozdna cesta v Robanov kot in kjer je tudi AP. V dolini Savinje je poleg kmečkih tudi več drugih hiš. Dolina in naselje imata ime po Robanovi kmetiji, ki je največja v kotu. Tu je bil doma Jože Vršnik - Robanov (1900 - 1973), zbiratelj ljudskega blaga in imenoslovja na Solčavskem ter ljudski pesnik; veliko njegovih prispevkov je objavil tudi Planinski vestnik. Glavni vir dohodkov kmetov dajejo gozdovi in živinoreja. Bevškova kmetija ob Savinji ter Pečovnikova in Govčeva v spodnjem delu Robanovega kota se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.