Išči po točkah

Začetek: Podljubelj

Konec: Begunjščica

Razdalja: 9.3 km Čas hoje: 5 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 662 m Podljubelj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 679 m Žverc (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 710 m Tominčev slap

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 30 minut Tominčev slap - Vrh Luž

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1250 m Vrh Luž

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Vrh Luž - Čisovec

Opis:

Nad prevalom se po stezi precej strmo vzpnemo proti j. grebenu Čisovca, kjer nas na desni spremljajo Ukanov štruc in Šobrove čeri z odtrganimi skalami in melišči. Pot s prevala Vrh Luž mimo Ukanovega štruca proti Čisovcu je zahtevnejša (uradno ni uvrščena med zahtevne poti). Z razgledne točke ob Ukanovem štrucu lep pogled nazaj na prehojeno pot proti Dobrči, pa na Begunje, Bled in proti Julijcem in Triglavu ter na drugo stran na Kamniške Alpe. S prevala Vrh Luž 30 minut.

Steza pelje naprej proti s. po gozdnatem robu proti vrhu Čisovca (1418 m).

višina: 1416 m Čisovec

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Čisovec - Koča na Prevalu

Opis:

Pred vrhom zavije na njegovo jz. pobočje, po katerem se precej strmo spuščamo, potem pa se steza obrne proti s. in se skoraj neopazno dviga na sedlo med Čisovcem na j. in vrhom, 1356 m, na s. strani. S sedla zaobidemo vrh po v. pobočju in že smo na Prevalu. Z razgledne točke ob Ukanovem štrucu 45 minut.

Od Koče na Dobrči na Preval je 2 h.

višina: 1322 m Koča na Prevalu
Planinska postojanka:

Na križišču planinskih poti na planini Preval stoji planšarija, kjer lahko postrežejo z mlekom, mlečnimi izdelki in pijačo.

Preval (1311 m) je široko sedlo med Begunjščico na s. in prečnim hrbtom, ki se razteza do Dobrče na j. Sedlo je hkrati preval med Šentansko dolino na v. in dolino Draga na jz. Tu je tudi planina enakega imena; na njej stoji ob križišču planinskih poti planšarija, kjer lahko postrežejo z mlekom, mlečnimi izdelki in pijačo. Preval tudi loči na tem mestu Karavanke od Kamniških Alp. Lep pogled na Begunjščico, Košutico (Babo) in z. ostenje Košute proti Velikem vrhu ter na vrhove Kamniških Alp s Storžičem v ospredju. Na Preval lahko pridemo tudi iz Begunj skozi Drago in čez Medvodje 3 h, iz Podljubelja (1.5 km proti Ljubelju do opuščene kmetije Potočnik) po Potočnikovem grabnu 2 h. S Poljške planine (do sem iz Begunj) pripelje slaba gruščnata cesta, primerna le za terenska vozila, 5 km. Tudi iz Šentanske doline se malo pod sedlo vzpne po Potočnikovem grabnu gozdna cesta; od parkirnega prostora do planšarije 30 minut.



Opis:

Kažipot na robu nad cesto pokaže naravnost navzgor na Begunjščico. Steza se po travnatem pobočju nad sedlom in naprej nekaj časa po gozdu strmo vzpenja v ključih po j. pobočju Begunjske Vrtače (1991 m). Ko pridemo po uri vzpona na strmo nagnjene planinske pašnike, se odpre lep razgled proti jugu. Na travnati strmini moramo biti pri hoji zelo previdni, zlasti če je trava mokra. Strma travnata pobočja slovijo po alpskem cvetju, vendar ne zapuščajmo steze, ker je nevarno za zdrs! Pod vrhom Begunjske Vrtače spremeni steza dosedanjo smer j. - s. ter zavije po goličavi levo proti z. in grebenu, ki ga doseže na z. strani vrha Begunjske Vrtače. Od tod pripelje steza po grebenu ali tik pod njim po travnati vesini na Veliki vrh, najvišji vrh Begunjščice.

S Prevala na Veliki vrh je 2 h.

višina: 2056 m Begunjščica
Vrh:

Begunjščica je gora, ki se dviga nad dolino Drage s. od Begunj. Strma j. pobočja so do okoli 1500 m gozdnata, v zgornjem delu rušnata in travnata. V. skalni rob gore se dviga nad ozko Šentansko dolino, ki loči Begunjščico od Košute. Z. gozdnato pobočje pod Roblekovim domom se strmo spušča v ozko dolino Završnice. S. pobočja od Smokuške planine do Ljubelja so skalnata in prepadna, vmes pa so obširna melišča in žlebovi. lz vršnega grebena gore se dvigajo trije vrhovi: v. je Begunjska Vrtača (1991 m), srednji Veliki vrh (2060 m) je najvišji vrh gore, z. od njega pa je Srednji vrh (1979 m). Gora je sestavljena iz triasnih apnencev. Begunjščica je znana po bogati flari; tod rastejo tudi dolgocvetni jeglič, rogata vijolica, lepi čeveljc, dišeči volčin, rožnati gadjak, lasuljasti glavinec, rumeni svišč ali košutnik in druge rastline. Po skalovju in po travnih policah pa lahko opazimo tudi gamse in kozoroge.

Z vrha je zelo lep razgled. Na s. je pod prepadnimi stenami dolina Zelenica in nad njo grebeni Ljubeljščice, Na Možeh, Palca in Vrtače, na obzorju pa ob dobri vidljivosti vidimo Visoke Ture. Proti v. je širok razgled na Košuto, Kamniške in Savinjske Alpe in Peco. Na j. je ob vznožju dolina Draga, v. od nje se dviga Dobrča, z. pa Stolovo pogorje; naprej se širi gorenjska ravnina, za njo pa se dvigajo Škofjeloš'ko hribovje, Ratitovec, Jelovica, Pokljuka in Julijci.

Žig je v skrinjici na Velikem vrhu. PD Radovljica.