Išči po točkah

Začetek: Vršič

Konec: Aljažev dom v Vratih

Razdalja: 13.5 km Čas hoje: 6 ur 35 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1615 m Vršič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na hribčku ob vršiški cesti na severni strani prelaza. Prejšnjo leseno kočo je zgradila in 14. julija 1901 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je popravilo in povečalo ter odprlo 30. julija 1922; poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu (1834-1887). Po 2. svetovni vojni so kočo prevzeli jeseniški planinci, ki so jo obnovili in odprli 15. septembra 1946. Leta 1949 so iz Kranjske Gore napeljali elektriko, leta 1951 pa še telefon. Stara lesena koča je sčasoma dotrajala, zato so se v PD Jesenice odločili, da jo bodo nadomestili z novo, sodobnejšo postojanko. Spomladi 1987 so podrli staro kočo in začeli graditi novo; jeseni so bila gradbena dela končana. Zaradi finančnih težav so jo gradili postopoma. Slovesno so jo odprli 1. avgusta 1993. Koča še ni povsem dograjena in opremljena.Koča je stalno odprta.V restavraciji je 100 sedežev, točilni pult, na skupnem ležišču pa 29 ležišč. Ko bo popolnoma opremljena, bo v 7 sobah 70 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1421 m Vršiška cesta (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1142 m Ruska kapelica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1093 m Mihov dom na Vršiču
Planinska postojanka:

Dom stoji ob cesti Kranjska Gora-Vršič nad Veliko Pišnico, in sicer ravno na polovici poti. Stavba je bila zgrajena po 1. svetovni vojni kot jugoslovanska vojaška postojanka. Po 2. svetovni vojni jo je leta 1948 kupilo PD Kranjska Gora in jo preuredilo v planinsko postojanko; poimenovali so jo po znanem alpinistu Mihu Arihu (1918-1944), ki je padel v partizanih; 7. decembra 1952 so mu na domu odkrili spominsko ploščo. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1987. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, pri mizah pred domom pa 50; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 12 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Opis:

Z vršiške ceste, malo pod Mihovim domom, navzdol do Velike Pišnice, čez njo na planino Mali Tamar in prek Lipne trate do koče, 1 h.


Ni opisa

Opis:

Z vršiške ceste, malo pod Mihovim domom, navzdol do Velike Pišnice, čez njo na planino Mali Tamar in prek Lipne trate do koče, 1 h.

višina: 977 m Planina v Klinu

Ni opisa

Opis:

Od planine V Klinu ob Veliki Suhi Pišnici.

višina: 1018 m Velika Suha Pišnica

Ni opisa

Opis:

Po kolovozu in poti čez Lipno trato in po gozdni bližnjici do koče.

višina: 1104 m Koča v Krnici
Planinska postojanka:

Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Sklep o gradnji koče je Kranjskogorska podružnica SPD sprejela na 7. občnem zboru 13. marca 1932; to leto so že začeli graditi, naslednjo leto pa so kočo odprli. Po 2. svetovni vojni jo je PD Kranjska Gora večkrat obnavljalo, vendar je koča ohranila zunanji videz, kot ga je imela ob otvoritvi. Leta 1987 so kočo temeljito prenovili in s tem omogočili, da je odprta tudi v zimskem času.Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pri mostu čez Pišnico, malo pod hotelom Erika, je obvestilo, če je koča odprta; za zimski čas priporočamo prebrati planinske informacije ali preveriti po telefonu. V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 3 sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis:

Sprva zložna pot po dolini navzgor se strmo vzpne, ko se približa  vznožju Razorja. Po zaraščenem pobočju pridemo v zatrep V Kotu in čez melišča do Kriške stene. Po strmi in odprti steni se povzpnemo na greben, kjer se pridružimo poti od Pogačnikovega doma.

Pot po snežišču pod steno in po steni je uvrščena med zelo zahtevne poti.

Od Koče v Krnici na greben nad Kriško steno 3 h 30.

višina: 2292 m Greben nad Kriško steno

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Greben nad Kriško steno - Na rušju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2194 m Na rušju

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Na rušju - Bivak IV. Na Rušju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1992 m Bivak IV. Na Rušju
Planinska postojanka:

Bivak stoji na obrobju planote na Rušju med Dolkovo špico in Stenarjem. Mirno pelje pot iz Vrat na Škrlatico, tam se tudi odcepi pot čez Kriško steno v Krnico oziroma čez Križ do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Prvi bivak so jeseniški alpinisti ob sodelovanju planincev iz drugih krajev postavili leta 1948. V hudi zimi 1950/51 ga je vihar odtrgal s temeljev in ga odnesel 80 m daleč. V letih 1952 in 1953 so postavili novega in ga odprli 8. novembra 1953.
Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem in alpinistom; v njem je 10 ležišč ter rezervoar s kapnico.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Aljaževega (1015 m) ali Šlajmarjevega doma malo navzdol na bližnjo jaso, kjer je kažipot »Pot na Škrlatico« ; od tod v gozd do zložne grape, ki teče izpod Stenarja; nekaj časa po njej, potem desno po gozdu na razgledni pomol ob vznožju stene pod Dolkovo glavo. Čez travnata pobočja in strmo melišče na položnejši svet ob vznožju stene Stenarjevega trikota. Pot skrene bolj proti desni in pripelje do koritaste doline pod Stenarskimi vratci; po dolini 10 min. navzgor, potem desno po strmem pobočju na planoto Na Rušju in do Bivaka IV (1980 m).

lz Vrat 2 h 30.

višina: 993 m Šlajmarjev dom v Vratih
Planinska postojanka:

Novi Šlajmarjev dom stoji na mestu, kjer je nekoč stala Šlajmarjeva vila. Zaradi popolne dotrajanosti jo je bilo PD Dovje Mojstrana prisiljeno podreti in zgraditi nov sodoben dom, ki ima v 9 sobah 91 ležišč, predavalnico s 45 sedeži. WC in umivalnici s toplo in mrzlo vodo za moške in ženske so v pritličju in nadstropju.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 999 m Aljažev dom v Vratih
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrat. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), "Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora.

Jakob Aljaž je postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904.

Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice. Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu; odprli so ga 17. julija 1910; zunanjost doma se do danes ni spremenila.

Dom je upravljal osrednji odbor SPD; po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana. Novi lastnik je leta 1952 zgradil gospodarsko poslopje s pomožnimi prostori in skupnimi ležišči ter kupil bližnjo Šlajmerjevo vilo in jo uredil kot depandanso. Leta 1958 je Aljažev dom dobil telefon. Leta 1975 so v nekdanji vojaški stražnici ob poti proti spomeniku uredili zimsko sobo. Notranjost Aljaževega doma so v letih 1976-1978 temeljito obnovili in preuredili ter dogradili kletni prizidek; prenovljeni dom so odprli 25. junija 1978.

Dom je odprt od začetka maja do konca oktobra. V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 110 sedežev; v 8 sobah je 23 postelj, na 7 skupnih ležiščih pa 115 ležišč; v zimski sobi so 4 ležišča in štedilnik; WC in umivalnice v vseh objektih; gostinska prostora ogrevana s pečmi; tekoča voda, telefon. Od septembra 2003 dalje je Aljažev dom priklopljen na električno omrežje.