Išči po točkah

Začetek: Stari vrh

Konec: Čabrače

Razdalja: 20.8 km Čas hoje: 7 ur 15 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1214 m Stari vrh

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Stari vrh - Mladi vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Starega vrha po precej kamniti stezi skozi redek gozd navzdol na škrbino, po bukovem, potem po smrekovem gozdu gor na Mladi vrh 1374 m (od koče 1 h 45 min). V Mladem vrhu se večkrat zadržujejo gamsi. Žig!

višina: 1369 m Mladi vrh

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Mladi vrh - Preval Brdo

Opis:

LPP prečka tod glavne vrhove Loškega pogorja, ki kot apnenčaste kope štrle iznad skrilastega in peščenjakastega hribovja, razkosanega z globokimi grapami. Za Starim in Mladim vrhom je tretji Koprivnik, že sosed Blegoša. Z Mladega vrha se spustimo na preval Na Brdu 1114 m, kjer blegoška cesta s selške stopa na poljansko stran.

višina: 1167 m Preval Brdo

Ni opisa
0.6 km, 30 minut Preval Brdo - Koprivnik

Opis:

S prevala strmo gor v bukov gozd, nato po senožetih na vrh Koprivnika 1393 m. Razgled na gorenjsko in poljansko stran ter na sosednji Blegoš. 

višina: 1392 m Koprivnik

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Koprivnik - Črni kal

Opis:

S Koprivnika se LPP spušča po zahodnem slemenu, iz katerega se nekoliko dviga vrh Romovec; sprva bukov gozd, nato senožet z redkimi smrekami, prek kolovoza in naprej do ceste na Kalu 1103 m. Na Kalu gozdarska koča, obeležje NOB, znaki k bližnjemu studencu v gozdu. Prizorišče v Tavčarjevi Visoški kroniki.

višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.6 km, 1 ura 15 minut Črni kal - Blegoš

Opis:

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.


1.7 km, 30 minut Blegoš - Prva ravan

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1287 m Prva ravan

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Prva ravan - Črni kal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.7 km, 20 minut Črni kal - Gorenja Žetina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na velikem kozolcu na zgornjem koncu vasi je pritrjen kažipot »Blegoš«, ki nas usmeri na gozdno cesto, po kateri bomo nadaljevali TV do Črnega kala. Cesta se zložno vzpenja po senožetih na j. strmem pobočju Koprivnika. Pod cesto je globoka grapa, ki se spušča od Črnega kala proti Hotavljam v Poljanski dolini. Pred seboj vidimo v bližini preval Črni kal; levo se nad njim vzpenja Blegoš, desno Koprivnik. Cesta po travnatem pobočju je asfaltirana. Po 15 min. pridemo v gozd, cesta pa se zelo počasi vzpenja proti prevalu. Na desni je ob cesti zajetje vode, od tam naprej pa je cesta vse do Črnega kala precej ravna.

višina: 939 m Gorenja Žetina

GORENJA ŽETINA, 930 m, 51 preb., je razložena vas z gručastim jedrom na polici na j. strmem pobočju Koprivnika. K vasi sodi zaselek Brinje ob poti iz Četene Ravni. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Na domačiji Jerneja Vodnika, Gorenja Žetina 11, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.

Pisatelj Ivan Tavčar je Gorenjo Žetino izbral za prizorišče svoje znamenite povesti Cvetje v jeseni; v povesti jo je imenoval Jelovo Brdo.


1.6 km, 30 minut Gorenja Žetina - Preval Hlevišče

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala Hlevišče do jedra vasi Gorenja Žetina bomo ves čas hodili po asfaltirani cesti. Po sprva ravni cesti po gozdu pridemo po 10 min. do domovanja znanega ljudskega umetnika kiparja Petra Jovanoviča, Dolenja Žetina 1. Nekaj minut naprej smo na cestnem ovinku, na katerem priteče izpod Brda (1144 m) med Mladim vrhom in Koprivnikom potok Slatuška; ta ima na pobočju nad cesto šest slapov, pod cesto pa še sedmega ter več slapičev in skočnikov. Ko smo mimo grape s potokom, se na levo odcepi cesta v Dolenjo Žetino, 830 m, 33 preb., ki jo vidimo na terasi na prisojnem pobočju pod Gorenjo Žetino. Naša pot pa se precej strmo vzpenja proti Gorenji Žetini, ki jo vidimo pred seboj. Odpre se čudovit pogled na Blegoš v bližini in na globoko grapo Logarščice med Blegošem in Malenskim vrhom. Na ovinku pred vasjo priteče izpod Brda manjši potok Rancka; tudi na njem je več slapov, žlebov in tolmunov. Slapove obeh potokov je zanimivo opisal prof. dr. Anton Ramovš v knjigi Slapovi Slovenije, ki jo je leta 1983 izdala Slovenska matica. Še nekaj korakov po cesti in že smo v središču vasi. S prevala Hlevišče je 30 min.

višina: 868 m Preval Hlevišče

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

višina: 985 m Gora (Malenski vrh)

Ni opisa
5.9 km, 1 ura 30 minut Gora (Malenski vrh) - Čabrače

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz vasi levo po stezi nad njivami, na kolovoz in desno po stezi v grapo do mlina, ki je bil med vojno požgan, družina pa pobita; naprej na cesto in v vas Suša (izhodišče gozdne poti na Kal). Od tod do samotne hiše z obeležjem NOB, po kolovozu do mlina ob Karlovščici (gornji tok Logarščice), po slabi poti v vas Malenski vrh (705 m). Dalje po stezi skozi Jazbine na Goro, kjer stoji v višini 985 m baročna cerkev Matere Božje z lepim »zlatim« oltarjem (opis v Tavčarjevi povesti Cvetje v jeseni!). Obsežen razgled. Žig!

višina: 617 m Čabrače

Ni opisa