Išči po točkah

Začetek: Bovec

Konec: Vršič

Razdalja: 27.3 km Čas hoje: 10 ur 10 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 460 m Bovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m HE Možnica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 660 m Log pod Mangartom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 954 m Zatrep Koritnice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2009 m Preval Čez Brežice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2313 m Mali Ozebnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2065 m Zavetišče pod Špičkom
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči. Zaradi izredne lege ob poti na Jalovec je postalo pretesno, zato so leta 1979 izdelali načrte za novogradnjo. Leta 1981 so staro zavetišče podrli in začeli graditi novo. Leta 1983 so zgradili še prizidek s sanitarjami in zimsko sobo. Novo zavetišče so slovesno odprli 3. julija 1983 ob 80-letnici organiziranega planinstva v občini Jesenice in 90-letnici ustanovitve SPD. Leta 1993 so pri zavetišču namestili 2000-litrsko cisterno za vodo.Zavetišče je odprto od začetka julija do konca septembra. V notranjem prostoru je 5 sedežev, pri mizah pred postojanko pa 20; na skupnem ležišču je 30 ležišč, v zimski sobi pa 4; notranji prostor ogrevajo s pečjo; v zimski sobi je štedilnik; sanitarije, voda kapnica, plinska razsvetljava.



Opis:

Od zavetišča ali z razpotja pod njim se še nekaj časa spuščamo po poti, po kateri smo prišli z Vršiča. Po slabih 30 min pridemo do ruševja, kjer nas kažipot opozori na odcep poti v Trento in na Kanski preval sz. pod Bavškim Grintavcem.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu nad lovsko kočo se pot vzpne čez strmo stopnico Na steni, odkoder pridemo na prostrana rušnata pobočja pod Jalovcem in Ozebnikom; to je Rutarska Trenta. Pot postane zložnejša. Kake tričetrt ure nad lovsko kočo se na levo odcepita stezi na Kanski preval in v Zadnjo Trento. Špiček je na videz tik pred nami, vendar je do zavetišča še uro hoda.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na vrhu prelaza nasproti odcepa proti Tičarjevemu domu začnemo pot proti Jalovcu. Po zložni poti ob robu gladkih sten pod Malo Mojstrovko se nad Veliko planino na levi spustimo do vznožja pečevja. Steza se precej strmo vzpne med pečevjem; prek nekaj skalnih stopenj nam pomaga žična vrv. Kmalu presekamo iztek široke doline, ki se z. od značilnega Grebenca spušča z Male Mojstrovke. Mimo odcepa opuščene steze na Mojstrovko in skromnega studenca pridemo v macesnov gozdiček v vznožju Suhega vrha (2109 m). Pot se rahlo spusti, potem pa nas skoraj vodoravno vodi na višini med 1500 in 1600 m po goličavah prostranih pobočij Velike Dnine, nad katerimi se dviga skalnati greben z vrhovi Zadnja Mojstrovka (2354 m), Travnik (2379 m), Rob Velike Dnine (2228 m) in Site (2305 m), odkoder se greben spusti v Jalovško škrbino. Pot po pobočju je poleti vroča, saj hodimo večinoma prek goličav, kjer so le tu in tam mali gozdički.

Razgled s te višinske poti je enkraten. Kmalu z Vršiča se nam je razkrila Zgornja Trenta z zaselkom pri cerkvi Matere Božje. Globoko pod nami nas ves čas spremlja dolina Zadnje Trente. Onstran nje se vleče dolgi gorski greben s skalnatimi vrhovi Plešivca (2008 m), Trentskega Pelca (2109 m), Srebrnjaka (2100 m) in najlepšega med njimi, Bavškega Grintovca (2347 m). Tam se greben obrne na s., se spusti na preval Kanja (2030 m) in se vzpne prek Šmihelovca (2117 m), Jelenka (2114 m) in Skutnika (2172 m) do štirih vrhov Pelcev, med katerimi je Pelc nad Klonicami (2442 m) najvišji. Slednji stoji tik pred nami; s. od njega opazimo ostrico Špiček in zavetišče pod njim. Najbolj pa nas pritegne pogled na Jalovec, ki ga zagledamo s poti proti lovski koči. Do naše poti pa je slišati tudi šumenje izvira Soče.

Po poldrugi uri hoje z Vršiča nas razveseli studenec, še deset minut naprej pa je ob robu smrekovega gozda lovska koča. Gozd se je tod ohranil zaradi ugodne oblikovitosti tal, kamor ne sežejo plazovi. Pri lovski koči je razpotje: leva steza se spusti v Zadnjo Trento, desna se vzpne na Jalovško škrbino, odkoder se je možno povzpeti na Jalovec, vendar je ta pristop zelo zahteven, SPP pa pelje dalje proti jz.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1615 m Vršič

Ni opisa