Išči po točkah

Začetek: Orešnik (razpotje)

Konec: Ribniško jezero

Razdalja: 50.1 km Čas hoje: 17 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 625 m Orešnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 824 m Destovnik

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Destovnik - Dobrovlje (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 750 m Dobrovlje (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 746 m Covnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 597 m Strmec (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Strmec (razpotje) - Letuš

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 314 m Letuš

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Letuš - Šmartno ob Paki

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 312 m Šmartno ob Paki

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 588 m Plešivičnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 608 m Brezovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 494 m Savinjek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Vedet (razpotje)

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Vedet (razpotje) - Stanovšek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Stanovšek

Ni opisa
2.5 km, 30 minut Stanovšek - Klanec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Klanec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 363 m Šoštanjsko jezero

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 365 m Spomenik NOB

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Gorica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 480 m Dobrovnik (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Dobrovnik (razpotje) - Tičnica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 590 m Tičnica

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Tičnica - Forhtenek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 631 m Forhtenek

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Forhtenek - Ledinek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 431 m Ledinek

Ni opisa
2.7 km, 1 ura 20 minut Ledinek - Navrški vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 726 m Navrški vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 755 m Metulov vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 807 m Legnar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 815 m Sv. Rupert

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Sv. Rupert - Sv. Vid

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 802 m Sv. Vid

Ni opisa
4.3 km, 1 ura Sv. Vid - Šentlenart

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m Šentlenart

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Šentlenart - Mislinja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 592 m Mislinja

Ni opisa
6.8 km, 2 uri 15 minut Mislinja - Črni vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1542 m Črni vrh
Vrh:

ČRNI VRH, 1543 m, je najvišji vrh Pohorja. Na oblastem vrhu raste trava resava, na v. in s. strani pa je poraščen z nizkimi smrekami. Na vrhu je znamenje, sestavljeno iz treh visokih, na vrhu povezanih kovinskih križev, ob vznožju pa so trije klini. Poleg je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Na znamenju piše, da stoji na najvišjem vrhu Pohorja ter da je postavljeno na pobudo PD Mislinja in Župnijskega urada Šentilj pod Turjakom. Z vrha lepo vidimo Veliko Kopo. Na j. strani leži Mislinjska dolina, naprej pa se dvigata Paški Kozjak in Graška gora. Na j. pobočjih Pohorja so raztresene kmetije, ki so med NOB dajale zavetje in hrano partizanskim enotam. Na z. se dvigajo Uršlja gora, Peca, Olševa in Kamniško-Savinjske Alpe, na s. pa Košenjak, Gólica in Kozjak. Ob dobri vidljivosti vidimo daleč na obzorju tudi Julijce ter Visoke in Nizke Ture.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sledi zelo kratek zložen vzpon in vnovičen spust na širši preval Višavje (1509 m), kjer se odcepi pot v Mislinjo. Pot se zložno vzpenja po v. gozdnatem pobočju Črnega vrha na planjo, poraslo z nizkimi smrekami. Kažipot "Črni vrh 5 minut" pokaže na levo. Po gozdičku pridemo na najvišji vrh Pohorja.

višina: 1508 m Mali Črni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha se mimo nove stavbe spustimo po položnem travnatem z. hrbtu proti gozdu in prvemu krajšemu prevalu.

višina: 1535 m Mali Črni vrh

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Ribniške koče zložno nadaljujemo TV mimo spomenika Miranu Cizlju, pod smučarsko vlečnico in mimo počitniškega doma na bližnji Mali Črni vrh. Na vrhu so leta 2003 zgradili umetno jezero, iz katerega črpajo vodo za zasneževanje smučišč na Ribniškem Pohorju. Tik pod jezerom so postavili stavbo za smučarje.

višina: 1505 m Ribniška koča na Pohorju
Planinska postojanka:

Koča je stalno odprta. Koča stoji na mali planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m) v glavnem pohorskem grebenu. Predhodnico današnje koče je na bližnjem Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD in jo odprla 10. julija 1932; v zahvalo dr. Davorinu Senjorju (1882-1960), predsedniku podružnice, ki je bil gonilna sila pri gradnji, so postojanko poimenovali "Senjorjev dom. Borci I. pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 dom požgali. PD Maribor-matica je novo Ribniško kočo zgradilo na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile; delati so začeli leta 1946, odprli pa so jo 29. novembra 1949. PD Maribor-matica je leta 1971 odstopilo kočo PD Radlje ob Dravi, ki pa ni bilo sposobno sproti obnavljati tako zahtevnega objekta, zato je kočo 1973 leta zaprlo. Leta 1976 je prevzelo Ribniško kočo takrat na novo ustanovljeno PD Sladki Vrh. S pomočjo donatorjev in z veliko vloženega prostovoljnega dela planincev  članov PD Sladki Vrh je bila koča v celoti obnovljena in ponovno odprta leta 1978. Zaradi lepe zgradbe in lepega razgleda se je koče oprijel naziv »Kraljica pohorskih planinskih postojank«. Tik pod kočo je manjši zimsko športni center s tremi vlečnicami. Smučarske proge so vzorno urejene. Mimo koče je speljana znana pohorska smučarska tekaška proga. Leta 1993 je PD PALOMA Sladki Vrh zaradi problemov z upravniki dalo Ribniško kočo v najem Janku Zapečniku. Po tem času PD PALOMA Sladki Vrh sproti obnavlja kočo v smislu izboljševanja bivalnih pogojev in splošnega počutja planincev. V zadovoljstvo planincev je PD PALOMA Sladki Vrh uredila planinsko sobo, ki lahko dodatno sprejme do 40 obiskovalcev. V gostinskem prostoru je 90 sedežev, dva točilna pulta; v 10 sobah je 40 postelj, apartmaji 18 ležič, na skupnem ležišču pa 28 ležišč; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Jezerskega vrha se po sz. travnatem pobočju spustimo na Ribniško sedlo do ceste, ki pripelje iz Ribnice na Pohorju, potem pa se po njej zložno vzpnemo do koče. Z Jezerskega vrha je 15 min.

višina: 1536 m Jezerski vrh
Vrh: JEZERSKI VRH

ali RIBNIŠKI VRH, 1537 m, je eden izmed najvišjih pohorskih vrhov. Ker ni poraščen, je z njega lep razgled na prostranstvo Pohorja, proti j. na Mislinjski graben, Paški Kozjak, Graško goro in naprej proti Posavskemu hribovju, proti s. pa na del Dravske doline z Radljami ob Dravi in na pogorje Kozjak s. nad dolino. Na v. strani vrha je v bližini Ribniško jezero, obraslo z rušjem. Pripovedka pravi, da tudi v tem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki naj bi bil jezero tja preselil z Uršlje gore, ker so na njej zgradili cerkev in je zvonjenje zvonov motilo njegov mir. Na z. strani vidimo v bližini Ribniško kočo.

Na Jezerskem vrhu je PD Maribor-Matica postavilo mogočen spomenik padlim borcem planincem; odkrili so ga 10. septembra 1961. Spomenik iz pohorskega tonalita je grajen v obliki kvadrastega obeliska in je visok 12 m. Na njegovi levi strani stoji velika tonalitna vaza, na desni pa tonalitna plošča s posvetilom, ki ga je napisal pesnik Branko Rudolf:

»Kdo naj bi uničil pogum vseh src,
za svobodo gorečih?
Baklo je utrnila noč,
iskra je vnela požar,
duh vaš je ostal v ljudeh,
se v močnih srcih spet zbuja
v ritmu vreten in kladiv,
v silnem šumenju gozdov.«



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1497 m Ribniško jezero

Na v. strani Ribniškega vrha leži v bližini Ribniško jezero, ki ga obrašča nizko borovje. Tudi za to jezero pravi pripovedka, da v njem živi povodni mož Jezemik, ki naj bi bil jezero preselil sem z Uršlje gore, ko so na njej zgradili cerkev in so ga z gore pregnali cerkveni zvonovi, ker so motili njegov mir.