Išči po točkah

Začetek: Hotavlje

Konec: Poljane nad Škofjo Loko

Razdalja: 21.5 km Čas hoje: 7 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 412 m Hotavlje

Hotavlje so vas v ozkem dolinskem grlu nad izlivom Hotaveljščice v Poljansko Soro, razprostirajo se ob cest, ki se od glavne ceste odcepi proti Kopačnici in Cerknem. Na cestnem razcepu spomenik NOB in gostišče Lipan. S ceste do vaške lipe na terasi vzhodno od vasi, kjer stojita kamnita miza in staro znamenje, ki mu je slike na novo napravil Ive Šubic. Turistično društvo prireja razne prireditve, s katerimi obuja stare običaje (smojkarsko tekmovanje, ples pod lipo).


1.7 km, 30 minut Hotavlje - Loge

Opis:

Po stezi nad cesto se LPP spusti na cesto v dolini Volaščice pred kamnolomom podjetja Marmor. Podjetje se je razvilo v sodobnega proizvajalca oblog iz naravnega kamna in izdelkov po naročilu. 

višina: 442 m Loge

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Loge - Čabrače

Opis:

Pri sotočju Volaščice in Logarščice se odcepi pot v Čabrače, ki so prislonjene v južnem podnožju Blegoša. Pred vasjo obeležje NOB, baročno predelana cerkev sv. Jedrti z oltarno sliko Štefana Subica. 

višina: 617 m Čabrače

Ni opisa
3.4 km, 2 uri Čabrače - Prva ravan

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1287 m Prva ravan

Ni opisa
1.7 km, 50 minut Prva ravan - Blegoš

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.


0.8 km, 20 minut Blegoš - Koča na Blegošu

Opis:

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.


0.7 km, 10 minut Koča na Blegošu - Rebulovica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1246 m Rebulovica

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Rebulovica - Črni kal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.7 km, 20 minut Črni kal - Gorenja Žetina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na velikem kozolcu na zgornjem koncu vasi je pritrjen kažipot »Blegoš«, ki nas usmeri na gozdno cesto, po kateri bomo nadaljevali TV do Črnega kala. Cesta se zložno vzpenja po senožetih na j. strmem pobočju Koprivnika. Pod cesto je globoka grapa, ki se spušča od Črnega kala proti Hotavljam v Poljanski dolini. Pred seboj vidimo v bližini preval Črni kal; levo se nad njim vzpenja Blegoš, desno Koprivnik. Cesta po travnatem pobočju je asfaltirana. Po 15 min. pridemo v gozd, cesta pa se zelo počasi vzpenja proti prevalu. Na desni je ob cesti zajetje vode, od tam naprej pa je cesta vse do Črnega kala precej ravna.

višina: 939 m Gorenja Žetina

GORENJA ŽETINA, 930 m, 51 preb., je razložena vas z gručastim jedrom na polici na j. strmem pobočju Koprivnika. K vasi sodi zaselek Brinje ob poti iz Četene Ravni. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Na domačiji Jerneja Vodnika, Gorenja Žetina 11, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.

Pisatelj Ivan Tavčar je Gorenjo Žetino izbral za prizorišče svoje znamenite povesti Cvetje v jeseni; v povesti jo je imenoval Jelovo Brdo.


1.6 km, 30 minut Gorenja Žetina - Preval Hlevišče

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala Hlevišče do jedra vasi Gorenja Žetina bomo ves čas hodili po asfaltirani cesti. Po sprva ravni cesti po gozdu pridemo po 10 min. do domovanja znanega ljudskega umetnika kiparja Petra Jovanoviča, Dolenja Žetina 1. Nekaj minut naprej smo na cestnem ovinku, na katerem priteče izpod Brda (1144 m) med Mladim vrhom in Koprivnikom potok Slatuška; ta ima na pobočju nad cesto šest slapov, pod cesto pa še sedmega ter več slapičev in skočnikov. Ko smo mimo grape s potokom, se na levo odcepi cesta v Dolenjo Žetino, 830 m, 33 preb., ki jo vidimo na terasi na prisojnem pobočju pod Gorenjo Žetino. Naša pot pa se precej strmo vzpenja proti Gorenji Žetini, ki jo vidimo pred seboj. Odpre se čudovit pogled na Blegoš v bližini in na globoko grapo Logarščice med Blegošem in Malenskim vrhom. Na ovinku pred vasjo priteče izpod Brda manjši potok Rancka; tudi na njem je več slapov, žlebov in tolmunov. Slapove obeh potokov je zanimivo opisal prof. dr. Anton Ramovš v knjigi Slapovi Slovenije, ki jo je leta 1983 izdala Slovenska matica. Še nekaj korakov po cesti in že smo v središču vasi. S prevala Hlevišče je 30 min.

višina: 868 m Preval Hlevišče

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

višina: 985 m Gora (Malenski vrh)

Ni opisa
4 km, 50 minut Gora (Malenski vrh) - Volča

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 406 m Volča

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Volča - Poljane nad Škofjo Loko

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV nadaljujemo po ravni asfaltirani cesti, ki pelje v Javorje. Vse do Delnic bomo hodili po dolini potoka Ločivnica. Že na začetku poti vidimo pred seboj na levi kopasti Blegoš, v sredini Malenski vrh in zvonik cerkve na Gori, za njim pa proti desni Mladi in Stari vrh. Kmalu se nam na pobočju Starega vrha pokaže vasica Četena Ravan, pred nami pa Volča, do katere smo hodili 30 min. Volča, 410 m, 114 preb., je razložena vas z gručastim jedrom ob sotočju Ločivnice in Kebrovca.

višina: 386 m Poljane nad Škofjo Loko

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 386 m, 390 preb., so staro naselje, po katerem je dobila ime Poljanska dolina. Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro je ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Nova cesta je zdaj speljana zunaj starega jedra. Novi deli naselja so se razširili predvsem nad cesto proti Gorenji vasi, kjer je tudi šola, ter ob cesti proti Volči. V kraju je obrat industrije termičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, tam so tudi pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. V gostilni Na Vidmu in pri zasebnikih so na voljo tudi prenočišča. Sodobna cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1970 namesto nekdanje med vojno poškodovane baročne cerkve iz 18. stol.

Poljane so znane po »poljanski vstaji«; vaščani in okoličani so namreč po napadu Nemcev decembra 1941 na Bukov Vrh množično odšli v partizane. Borci Cankarjevega bataljona so potem v dolini porušili več mostov, da bi s tem preprečili izseljevanje Slovencev, decembra 1941 pa so uničili tudi žandamerijsko postojanko v vasi. Pomembna je bila tudi akcija Prešernove brigade 22. oktobra 1944, ko so partizani uničili nemško postojanko v Poljanah. V spomin 165 padlim borcem za svobodo so leta 1960 v središču vasi postavili lep spomenik, na »poljansko vstajo« pa spominja velika stenska freska na stavbi nasproti spomenika, darilo domačina, borca in akademskega slikarja Iveta Šubica kraju ob 40. obletnici vstaje. Leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so v kraju postavili tudi spominsko znamenje s kažipoti do prestolnic vseh držav članic EU.

Poljane so zapisane tudi v slovenski kulturni zgodovini, saj so bile rojstni kraj številnih znamenitih Slovencev, med njimi pisatelja in politika Ivana Tavčarja (1851–1923) – na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, pred hišo pisateljev doprsni kip, pokopan pa je v grobnici pri Tavčarjevem dvorcu na bližnjem Visokem – znanih slikarjev Alojza Šubica (1865–1905) ter bratov Janeza (1850–1889) in Jurija Šubica (1855–1890), podobarja Jožeta Šubica (1862–1929), geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka (1838–1908) ter filozofa Aleša Ušeničnika (1868–1952).