Išči po točkah

Začetek: Altemaver

Konec: Črni vrh

Razdalja: 35.9 km Čas hoje: 12 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1676 m Altemaver
Vrh:

JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100 m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver, 1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči, brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode. Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.

Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih pomnikov iz NOB.

RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček, čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi, med ptiči pa ruševci.

Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje, zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni. Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.


0.3 km, 0 minut Altemaver - Altemaver (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo rahlo navkreber, toda prav hitro, še pred prvim bunkerjem, gremo naravnost po grebenu in ne levo okrog hriba.

Pri hoji po Ratitovcu bomo srečali bunkerje, vendar pa na Ratitovcu niso Italijanski bunkerji, ampak je te tukaj gradila tik pred drugo svetovno vojno vojska Kraljevine Jugoslavije. Po vodji teh operacij se ta linija imenuje Rupnikova linija. Načrtovana je bila kot obrambna linija po celotni meji z Italijo, vendar ni bila nikoli dokončno zgrajena, zaradi drugačnega načina bojevanja v 2. svetovni vojni pa tudi ni bila uporabljena za vojno delovanje. Tako se je sistem vsaj deloma dograjene strjene linije začel prav tu na Ratitovcu, linija pa je potem potekale preko Zalega Loga na Blegoš, čez Hotavlje na Žirovski vrh, preko Logatca in Cerknice proti Reki oziroma Sušaku. Na Ratitovcu niso gradili velikih utrdb, zgradili pa so samo na področju Ratitovca 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, enega na sedlu Vratca, enega na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.

Ko pridemo na vrh, smo na najvišji točki naše poti. Pot nas naprej vodi tik po grebenu, kjer je potrebno kar nekaj previdnosti. V globini, globoko pod nami vidimo vasi Torka in Ravne, ki sta se stisnili na koščku nekoliko položnejšega sveta na nekakšni mali terasi.

višina: 1627 m Altemaver (razpotje)

Ni opisa
1 km, 20 minut Altemaver (razpotje) - Kremant

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

Pot nas vodi naprej do majhnega sedla pod Altemavrom. Na tem sedlu se pridruži tudi markirana pot, ki pripelje iz Zgornjih Danj.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Kremant - Kačji rob

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot nadaljujemo tako, da se vrnemo do smerne tablice, ki nas opozarja na žig in od tam gremo naprej po markirani poti. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

Pot nas vodi nekoliko navkreber in mimo nekaj vrtač do male jase v gozdu. Od tu pa se strmo povzpnemo na vrh Kremanta. Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

višina: 1512 m Kačji rob

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 20 minut Kačji rob - Koča na Soriški planini

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Prečkamo parkirišče in pri ličnem smerokazu za Litostrojsko kočo opazimo smerokaz za Ratitovec. 

Ratitovec ni vrh, čeprav pogosto imenujemo Gladki vrh v bližini Krekove koče kar Ratitovec, ampak pomeni greben, ki se razprostira od Kremanta do Kosmatega vrha. Gremo torej najprej čez malo jaso in zatem v gozd. Ko pridemo do gozdne ceste opazimo, da se nam je z desne strani priključila še ena markirana pot. Ta se začne nekoliko nižje, kjer se od glavne ceste, ki vodi iz Sorice, odcepi makadamska cesta proti Danjarski planini (smerokaz). Mi gremo še nekaj časa po cesti, vendar pazimo, ker se naša pešpot odcepi v desno in nas pripelje po prijetnem smrekovem gozdu do križišča Mišji grunt. Do sem bi lahko prišli tudi po gozdni cesti, iz katere smo zavili na pešpot, vendar trasa po cesti ni markirana. Na Mišji grunt pripelje tudi nemarkirana, vendar dobro vidna pot iz Spodnjih Danj.

Na Mišjem gruntu zavijemo levo strmo po planinski stezi. Pot kmalu postane položnejša in prijetnejša za hojo. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1524 m Lajnar (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Lajnar (razpotje) - Lajnar

Opis:

Še malo, in že smo na vrhu Lajnarja. Tudi tukaj je postavljena železna kupola, enaka, kakor na Možicu. Ponudi se nam krasen pogled na Sorico.

višina: 1547 m Lajnar

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Lajnar - Dravh (razpotje)

Opis:

Spustimo se po smučišču do sedla med Lajnarjem in Dravhom.

višina: 1461 m Dravh (razpotje)

Dvojčka Lajnar 1549 m in Dravh 1547 m sta za ozadje in zaslon Sorici. Do osvoboditve je bil Lajnar z zadaj stoječim Slatnikom 1598 m in Možicem 1602 m ter gornjim delom Soriške planine onstran italijanske meje, še sedaj so vidni ostanki utrdb. Razgled po Selški dolini in Baški dolini z okolnim hribovjem in na Spodnje Bohinjske gore.


1.5 km, 20 minut Dravh (razpotje) - V toru

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Proti vrhu vedno večja strmina.

višina: 1109 m V toru

Ni opisa
0.9 km, 10 minut V toru - Izvir Sore

Opis:

Na ostrem ovinku zapustimo cesto in zavijemo desno po široki poti do bližnjega razpotja, na katerem se z desne priključi LPP z Lajnarja in Dravha. Široka pot se spusti po jv. pobočju Dravha. Desno pod potjo je smrekov, nad potjo bukov gozd. Strmina je kar precejšnja. Po 15 min. smo na razpotju: LPP zavije levo na cestno križišče in v Sorico.

višina: 925 m Izvir Sore

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Izvir Sore - Spodnja Sorica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Spodnje Sorice (821 m) po stari cesti skozi Zgornjo Sorico do ceste, ki pelje na Soriško planino.

višina: 826 m Spodnja Sorica

To je ena najlepših hribovskih vasi, stoji v prisojni legi ob začetnem toku Selške Sore, središče kolonizacijskega ozemlja pod Ratitovcem, ki so ga pred 600 leti poselili tirolski kmetje iz Pustertala, sedaj povsem poslovenjeni, le priimki in ledinska imena še pričajo o njihovem izvoru.


1.3 km, 30 minut Spodnja Sorica - Štodler (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri kažipotu Sorica desno po bližnjici v Spodnjo Sorico.

višina: 866 m Štodler (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po nekaj minutah prečkamo potok, potem pa se cesta začne zložno spuščati po j. pobočju Lajnarja proti Petrovemu Brdu. Levo pod pobočjem je globoka dolina Zadnje Sore. Kmalu zagledamo cesto, ki iz Škofje Loke pripelje po dolini. Tik preden se ovinkasto vzpne na Petrovo Brdo, so ob njej poslopja nekaj domačij. Po 70 min. hoje po cesti smo na Petrovem Brdu.

višina: 806 m Koča na Petrovem brdu
Planinska postojanka:

Dom stoji od 15.avg.2000 na razvodju med jadranskim in črnim morjem,na stičišču Baške grape in selške doline. Mimo koče vodi šest planinskih SPP, evropska pešpot E7, Via Alpina, škofjeloška planinska pot, pot vezistov in kurirjev ter geološka pot,pa tudi loška kolesarska pot.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo po gozdni poti na Petrovo brdo. Pot skozi gozd in po senožetih, razgled na Spodnje Bohinjske gore in Ratitovec.

Petrovo brdo je preval 804 m in naselje na njem, čezenj gre cesta iz Selške doline v Baško grapo, razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.

višina: 946 m Rovtar (razpotje)

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 50 minut Rovtar (razpotje) - Pohoški Kup

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo mimo kmetije Rovtar.

višina: 1541 m Pohoški Kup

Ni opisa

Opis:

Ko postane steza po 15 min. položnejša, zagledamo v bližini vrh Porezna, tik pod njim pa planinski dom. Kmalu gremo mimo nekdanje propadajoče italijanske vojašnice, potem pa zložno na travnato sleme med Pohoškim Kupom in Poreznom. S slemena se odpira širok razgled na vse strani; zlasti lepo vidimo na desni globoko Baško grapo in nad njo pobočja z vasicami Stržišče, Kal in Bača pri Podbrdu. Pot nadaljujemo po slemenu proti domu. Nekaj korakov pred domom pripelje s planine Medrce slab kolovoz. S Trtenske planine je 45 min.

Planinska postojanka:

Dom stoji na severni strani malo pod vrhom Porezna (1630 m). Prvo kočo, ki je stala na vrhu, je zgradila Cerkljanska podružnica SPD in jo odprla 11. avgusta 1907. Leta 1922 je kočo zasedla italijanska obmejna straža; od nje so leta 1945 ostale le ruševine. PD Cerkno je leta 1946 sklenilo, da ne bodo obnovili stare koče, temveč da bodo v planinsko postojanko preuredili italijansko vojašnico tik pod vrhom. Kočo so odprli 14. avgusta 1949. Leta 1974 so kočo poimenovali po narodnem heroju Andreju Žvanu-Borisu (1915-1945), ki je padel v bojih z Nemci na Poreznu 24. marca 1945. Leta 1980 so se lotili obnove in dogradnje. Nad zidanim pritličjem so zgradili leseno drugo etažo, stare prostore pa obnovili. Povečano in posodobljeno postojanko so odprli 14. septembra 1986. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka junija do sredine septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 31 postelj, na skupnem ležišču pa 33 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; v prvem gostinskem prostoru lončena peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Leta 1998 so na koči montirali tudi fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električno energije v okviru akcije ekološka sanacija planinskih koč.



Opis:

Od Doma Andreja Žvana - Borisa se v 10 min. povzpnemo na vrh Porezna, na katerem je tudi spomenik padlim borcem NOV.

višina: 1629 m Porezen
Vrh:

Porezen (1630 m) je gora nad Baško grapo, Selško dolino in dolino Cerknice; je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Na jv. strani se nadaljuje v Počanski gori (1259 m), na jz. strani pa stoji Kojca (1303 m). Porezen je grajen iz apnencev in skrilavcev. S. in v. pobočja so gozdnata, j. in z. pa so večinoma pokrita s pašniki in senožetmi. Na Poreznu raste značilno alpsko cvetje, med drugimi lepi jeglič, panonski svišč in alpska možina.

Med obema svetovnima vojnama so Italijani vrh Porezna močno utrdili. Še zdaj so vidni dolgi betonirani podzemni hodniki do utrdb, ki so bile obrnjene proti takratni državni meji. Med NOB so na območju Porezna delovale razne enote NOV, tod so bila tudi osvobojena ozemlja na Cerkljanskem. Med zadnjo veliko sovražnikovo ofenzivo, marca 1945, so Nemci v gosti megli presenetili borce NOV, ki so počivali v utrdbah in podzemnih hodnikih; v boju je padla 36 borcev, 145 pa so jih ujeli in jih vse postrelili v vasi Jesenica pod Kojco. Na vrhu Porezna stoji spomenik v spomin na žrtve te tragedije.

Razgled s Porezna je čudovit. Na v. strani 'le v bližini hribovit svet Davče s samotnimi kmetijami, za njim Škofjeloško hribovje z Blegošem, Polhograjsko hribovje, Ljubljanska kotlina in Posavsko hribovje. Na j. strani vidimo najprej strma pobočja Porezna in Počanske gore nad ozko dolino Zapoške s Počami ter dolino Cerknice s Cerknim, središčem Cerkljanskega, naprej pa Bevkov vrh, Idrijsko hribovje in Trnovski gozd, pogled pa seže do Nanosa in Snežnika. Na jz. je pod nami globoka Zakojška grapa, nad njo se dviga Kojca. Proti z. je ob vznožju Porezna Baška grapa, nad njo vrhovi Tolminskih gora, naprej pa Matajur in če je ozračje čisto, vidimo tudi Furlansko nižino in Dolamite. Na s. se nad Baško grapo dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora s Koblo, Črno prstjo, Rodico in Voglom, še naprej pa se kaže Krn. Na j. pobočjih nad grapo opazimo vasici Stržišče in Bača pri Podbrdu, za Črno prstjo pa se dviga Triglav. Desno od Koble vidimo Slatnik, Lajnar, Dravh in Ratitovec, na obzorju pa Karavanke in Kamniške Alpe.


0.9 km, 10 minut Porezen - Medgorje Medrce

Opis:

Z vrha se spustimo po stezi, ki se po jv. travnatem hrbtu zvijuga na medgorje Medrce (1410 m), vez med Poreznom in Počansko goro. Tja pripelje tudi slaba gozdna cesta iz Gorenjih Novakov in Davče. Na v. strani medgorja so obširni planinski pašniki. Da ne zaidemo na napačno pot, moramo paziti na kažipote. Na levo se odcepi pot v Davčo in naprej na Črni vrh, kamor sta namenjeni E-7 in LPP, na desno pa v Poče in Cerkno, ki ga vidimo v kotlini na j. strani pogorja.

višina: 1392 m Medgorje Medrce

Ni opisa
3.7 km, 50 minut Medgorje Medrce - Zgornja Davča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Davče je LPP usmerjena po navadni planinski poti nad šolo, po gozdnem južnem bregu Jemčevega Kovka 1104 m, mimo Zakovkarja do Jureža (od tod gre cesta k Žagi v dolini Zadnje Sore), nato strmo do roba pod Humom, čez planino na Medrcah, kjer se odpre razgled na goriško stran, po grebenu na vrh Porezna 1622 m. Po planini rasteta alpska možina in panonski svišč. 

višina: 1006 m Zgornja Davča

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Zgornja Davča - Davča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Davče je LPP usmerjena po navadni planinski poti nad šolo, po gozdnem južnem bregu Jemčevega Kovka 1104 m, mimo Zakovkarja do Jureža (od tod gre cesta k Žagi v dolini Zadnje Sore), nato strmo do roba pod Humom, čez planino na Medrcah, kjer se odpre razgled na goriško stran, po grebenu na vrh Porezna 1622 m. Po planini rasteta alpska možina in panonski svišč. 

višina: 985 m Davča

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Davča - Vrhovc (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po mostu čez Davščico na cesto. Po cesti ob potoku navzdol in na odcepu po cesti levo v breg do središča Davče, 967 m.

višina: 1035 m Vrhovc (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Vrhovc (razpotje) - Pod Prvičem

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Razpeti (približno 1060 m) pod Cimprovko, kjer gre pot iz Davče v Novake, zavije LPP desno dol k Vrhovčevi kmetiji (tod prireja davško turistično društvo "dan teric").

višina: 1070 m Pod Prvičem

Parkirišče


4.2 km, 1 ura 30 minut Pod Prvičem - Črni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

višina: 1256 m Črni vrh (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Črni vrh (razpotje) - Črni vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nato zložno navzdol do razpotja.

višina: 1287 m Črni vrh

Ni opisa