Išči po točkah

Začetek: OŠ Lenart

Konec: Gomila

Razdalja: 20.7 km Čas hoje: 5 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 264 m OŠ Lenart

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 231 m Velka (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na križišču zavijemo levo proti Ptuju.

višina: 231 m Zgornja Senarska

Ni opisa
6.8 km, 2 uri Zgornja Senarska - Cerkvenjak

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na križišču v središču Cerkvenjaka zavijemo po desni regionalni cesti proti Lenartu. Ovinkasta cesta se sprva dokaj strmo spušča po z. pobočju slemena. Pred nami se razgrinjajo Slovenske gorice, lepo vidimo cerkev Svete trojice. Daleč na obzorju se rišejo obronki Pohorja. Pridemo v razloženo naselje Brengova, 240 m, 273 preb. Na pobočju nad Pesniško dolino gremo najprej skozi zaselek Zgornja Brengova. Ko se cesta zravna, pridemo v zaselek Spodnja Brengova ob Brengovskem potoku. V Anželovem gozdu so leta 2004 izkopali rimsko gomilo z lepo ohranjeno grobnico, a je bila, žal, že izropana. Po 45 min. od Cerkvenjaka prispemo na v. rob zamočvirjene doline potoka Drvanje, ki ima dva rokava. Prečkamo dolino in pridemo na križišče na desnem bregu glavne struge Drvanje. Desna cesta vodi v Sveto Trojico, leva do farme govejih pitancev Verjane. Cesta, po kateri nadaljuje naša TV, se zložne vzpne naravnost na vzpetino med Drvanjo in staro strugo Pesnice. Na drugi strani vzpetine pridemo v gručasto naselje Spodnja Senarska, 230 m, 114 preb., na sv. robu meliorirane Pesniške doline. Ovinkasta cesta nas popelje skozi Spodnjo Senarsko in zaselek Srednja Senarska. Na sz. strani zagledamo na vzpetini mesto Lenart v Slovenskih goricah, na jz. strani doline pa podolgovato sleme z Zavrhom. Po široki dolini pridemo do regionalne ceste Ptuj–Lenart; od Cerkvenjaka je 1 h 45 min.

višina: 332 m Cerkvenjak

CERKVENJAK, 330 m, 150 preb. Razloženo naselje leži na trikrakem slemenu, ki je razvodnica med Pesniško in Ščavniško dolino. Gručasto središče naselja je pod vzpetino z župnijsko cerkvijo sv. Antona Puščavnika na vrhu slemena (341 m). Tam je križišče cest proti Ptuju, Lenartu, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Območje kraja je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. V vasi so leta 1953 našli kamnito sekiro; zdaj jo hranijo v šolski zbirki. Cerkvenjak je bil prvič omenjen leta 1299, svoje ime pa je dobil po prvotni cerkvi, ki je bila zgrajena že pred tem letom. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena v poznogotskem slogu med leti 1516 in 1546, v letih 1825 in 1873 pa so jo povečali. Staro ime naselja so leta 1907 spremenili v Sv. Anton v Slovenskih goricah, vendar so ga leta 1952 spet imenovali po starem. Kljub temu ga ljudje še vedno imenujejo Sv. Anton. Zasilni šolski pouk so uvedli že leta 1687 in ga izvajali v mežnariji, rednega pa leta 1783. Prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1813. V bližini cerkve je kužno znamenje iz leta 1529. Kraj je vedno slovel po kulturni dejavnosti. Na kulturnem domu je spominska plošča z napisom: »Na vas je slonela kultura, najsvetlejša tradicija našega kraja. Vlado Tušak 1910–1992, Vlado Lorber 1908–1986. Vaše delo je zgled nam in naslednjim rodovom. Ob 100-letnici organiziranega kulturnega dela KUD Cerkvenjak.« Ob plošči sta reliefa obeh kulturnikov. Pred domom stoji visok obelisk v spomin padlim borcem NOV in talcem iz tega kraja; na podstavku lahko preberemo, da je bil prvi partizanski napad na okupatorjevo postojanko v tem kraju izveden 14. julija 1942.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.


1.4 km, 20 minut Cerkvenjak - Kadrenci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na v. strani razpotja stoji tabla z napisom: "Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Dobrodošli." Na z. strani se začne občina Cerkvenjak. Z Gomile do tod je 2 h 30 prijetne zložne hoje.

TV nadaljujemo po regionalni cesti na levo proti Cerkvenjaku. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Pridemo v razloženo naselje Cogetinci, 280 m, 294 preb., ki se razteza s. od ceste in z. od Grabonoškega vrha (308 m). Na desni strani ceste je kapelica, pred njo pa velika granata. Kmalu zagledamo v bližini Cerkvenjak. Tam smo v nekaj minutah. Od priključka na regionalno cesto do pošte v središču naselja smo hodili 30 minut.

višina: 304 m Kadrenci

Ni opisa
2.5 km, 50 minut Kadrenci - Smolinski vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj korakih od stare domačije smo na novem razpotju: leva cesta vodi v bližnje središče Smolincev, po desni pa nadaljujemo TV zelo zložno proti hiši Smolinci 94 in križu, od koder se asfaltirana cesta nekoliko spusti po mešanem gozdu, potem pa se zravna. Pot nas vodi mimo hiše Kraljevci 5 na desni, na levi pa so hiše razpotegnjenega naselja Župetinci. Strnjeno ravninsko jedro naselja Kraljevci, 240 m, 157 preb., leži ob cesti Cerkvenjak-Videm ob Ščavnici, na s. strani slemenske ceste pa je le nekaj hiš. V Kraljevcih je bil rojen pesnik, pripovednik in narodni buditelj Davorin Trstenjak (1817-1890). Naselje Župetinci, 280 m, 154 preb., leži na j. pobočjih slemena nad dolino Župetinskega potoka, le nekaj hiš je ob slemenski cesti. Po 20 min. pridemo od razpotja v Smolincih do novega razpotja, ob katerem spet stoji križ. Leva cesta pelje v Župetince; če stopimo nekaj korakov po njej, vidimo na sz. strani Cerkvenjak. TV se od razpotja spusti po desni cesti na z. strani Kočkega vrha (308 m) do regionalne ceste Videm ob Ščavnici-Cerkvenjak. Dosežemo jo v 20 min.

višina: 320 m Smolinski vrh

Ni opisa
5.8 km, 1 ura 40 minut Smolinski vrh - Senčak (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do regionalne ceste Ljutomer?Ptuj. Do ceste bomo hodili 10 min. Na razpotju je avtobusna postaja. Zavijemo levo do 5 min. oddaljenega razpotja: desna cesta pelje v Videm ob Ščavnici in Gornjo Radgono, leva na Ptuj. TV nadaljuje naravnost po makadamski cesti proti Kokolajnščaku. Po 5 min. stopimo pri hiši Senčak 3 na asfaltirano cesto, na razpotju za hišo pa nadaljujemo po desni cesti. Od tod naprej bomo vse do priključka na cesto Videm ob Ščavnici?Cerkvenjak hodili po razglednem razvodnem slemenu med rekama Pesnica in Ščavnica. Očaral nas bo lep razgled na obširen gričevnat svet z vinogradi, sadovnjaki, polji in travniki ter razloženimi naselji po slemenih in pobočjih oblih gričev. Hodimo po lepi ravni cesti med vinogradi in sadovnjaki; na desni opazimo Moravski vrh, po katerem smo prišli od Male Nedelje na Gomilo. Ob cesti je precej novih hiš. Na hribčku na levi je kapelica, blizu nje pa hiša št. 2 razloženega naselja Kokolajnščak, 292 m, 74 preb. Kmalu smo na razpotju pri hiši Gibina 6: desna cesta se spusti v dolino potoka Pinkava, TV pa gre naravnost po slemenu. Ob cesti je nekaj hiš razloženega naselja Gibina, 280 m, 85 preb., potem pa spet naselja Kokolajnščak. Teme slemena razmejuje občino Sv. Jurij ob Ščavnici, v katero sodi Kokolajnščak, in občino Juršinci, v katero sodi Gibina; zato hodimo mimo hiš enega in drugega naselja. Po 50 min. z Gomile pridemo na razpotje pri križu in do velike nove hiše Kokolajnščak 12.

Na razpotju najprej zavijemo levo in takoj potem desno po slemenski asfalti?rani cesti. Še vedno vidimo hiše naselja Kokolajnščak. Po 15 min. od razpotja se na levi strani pojavijo prve hiše razloženega naselja Slavšina; 295 m, 163 preb., na desni pa naselja Galušak, 300 m, 68 preb. Z najvišje vzpetine Borošak seže pogled do Prekmurja, Ivanjščice, Donačke gore, Boča, Pohorja in Kozjaka. Pridemo na razpotje, ob katerem stoji križ. Od tam se zelo zložno vzpnemo do 15 min. oddaljenega križišča. Ob njem stoji kapelica Lurške Marije in nekaj hiš razloženega naselja Novinci, 260 m, 189 preb. Nadaljujemo po slemenski cesti. Na desni so še vedno hiše naselja Galušak, na levi pa že razloženega naselja Smolinci, 314 m, 127 preb. Po 15 min. od kapelice pridemo do značilne s slamo krite stare slovenskogoriške domačije na levi strani ceste. Za njo se dviga sleme Smolinskega vrha (322 m) z zaselkom Gornji Smolinci, prvič omenjenim že leta 1280.

višina: 0 m Senčak (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Senčak (razpotje) - Gomila

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od razglednega stolpa se po lokalni cesti vrnemo do razpotja.

višina: 351 m Gomila
Vrh:

GOMILA, 352 m, je najvišja vzpetina v v. delu Slovenskih goric. Na vrhu stoji 18 m visok kovinski razgledni stolp. Postavili so ga leta 1992 namesto starega lesenega, ki ga je podrlo neurje. Stolp je posvečen izumitelju Janezu Puhu (1862–1914), domačinu iz bližnjega zaselka Oblačjek. Stolp so odprli ob 130. obletnici njegovega rojstva. Postavilo ga je domače turistično društvo, ki zdaj tudi skrbi zanj. S stolpa se odpira lep razgled po Slovenskih goricah, proti sv. prek Murskega polja do Prekmurja, proti j. prek Ptujskega polja in Haloz do Boča, Donačke gore in Maclja vse do Medvednice, proti z. pa prek Slovenskih goric do Pohorja. Na j. pobočjih Gomile in sosednjih gričev uspevata vinska trta in sadno drevje, severna pa so porasla z listnatim gozdom.

Na Gomili je stičišče štirih občin: Juršinci, Ormož, Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici. Hiše na Gomili spadajo v razloženo naselje Senčak, ki je razdeljeno kar med tri občine. V soseščini razglednega stolpa je Turistično društvo Gomila s prostovoljnim delom zgradilo turistični dom. Nekaj korakov naprej je ob stranski cesti kmečki turizem Matije in Lizike Slaček; v njem je na voljo tudi 12 ležišč.

Na Gomilo lahko pridemo še s Ptuja (17 km) in iz Vidma ob Ščavnici (9 km).