Išči po točkah

Začetek: Francetova jama

Konec: Jurjevica

Razdalja: 6.4 km Čas hoje: 1 ura 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 569 m Francetova jama

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Francetova jama - Ribnica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Ribnice (489 m). Z AP po Kolodvorski ali Struški ulici mimo podjetij Inles in Riko. Kmalu na začetku gozda odcep poti na levo mimo Jamarskega doma pri Francetovi jami (594 m).

višina: 493 m Ribnica

RIBNICA, 489 m, 3480 preb., je upravno, gospodarsko in kulturno središče Ribniške doline. Zgodovina Ribnice sega daleč nazaj v preteklost. Že Rimljani so ob robu doline zgradili cesto proti Kočevskemu. Po letu 811 je ribniška prafara obsegala območje od Ljubljanskega barja do Kolpe. Ribniški grad so v 10. stoletju pozidali gospodje Žovneški, leta 1082 so ga prevzeli Turjačani, leta 1263 Ortenburžani, leta 1456 Habsburžani, leta 1810 pa ga je kupila družina Rudež, vendar ga je leta 1937 prodala državi. Turki niso nikoli zavzeli gradu, naselje pa so od leta 1469 do leta 1564 kar 27-krat oropali in požgali. Suha roba je bila omenjena že v 14. stol.; izdelovali so jo po vseh vaseh Ribniške doline; izdelovanje lesenih predmetov za domačo rabo je ohranjeno še zdaj. Cesar Friderik III. je leta 1492 podelil Ribničanom pravico do prodaje živine, platna in suhe robe; trgovali so doma in v tujini, celo v Afriki in Indiji. Že okoli leta 1400 je bila v Ribnici latinska šola, v 17. stol. pa so otroci obiskovali dvorazredno normalko. Njen dijak je bil od leta 1810 do 1812 tudi pesnik France Prešeren, o tem pa nam priča vpis v zlati knjigi odličnjakov. Leta 1874 je šola postala štirirazredna. Ribnica se je hitreje razvijala po zgraditvi železnice leta 1893, zlasti pa po 2. svet. vojni, ko so odprli nova podjetja in ko so tam zaživeli trgovina, obrt in zasebno podjetništvo.

V Ribnici je sedež občine ter različnih občinskih ustanov in organizacij. Tam so pošta, banka, osnovna šola, zdravstveni dom, lekarna, več samopostrežnih in drugih trgovin, gostinskih lokalov, obrtnih delavnic, proizvodnja stavbnega pohištva INLES in več manjših podjetij.

Ribnico so 14. aprila 1941 zasedli Italijani. V začetku maja 1941 je bil ustanovljen terenski odbor OF. Italijani so 12. julija 1941 začeli zapirati člane KPS in njihove somišljenike. Po večini so bili pravočasno obveščeni in so se umaknili na Travno goro, tako da je bila tam 13. julija 1941 ustanovljena Ribniška partizanska četa. V Ribnici so imeli Italijani močno posadko, ki je na širšem območju napadala partizanske enote. Po kapitulaciji Italije je bila Ribnica svobodna do 1. novembra 1943, ko so jo zasedli Nemci. Do tedaj je bila v ribniškem gradu partizanska bolnišnica, pred nemško ofenzivo pa so jo pravočasno umaknili na Goteniški Snežnik. Ribnica je bila med NOB precej porušena, požgana in zbombardirana. Osvobojena je bila 6. maja 1945. Na NOB opozarja več spomenikov in spominskih plošč. Na Gorenjski cesti pred staro občino je spomenik »Preplah« kiparja Lojzeta Dolinarja, pred gradom pa spomenik »Ribniška partizanska družina« kiparja Janeza Boljke. Na Škrabčevem trgu v bližini cerkve so spominske plošče domačinu Jožetu Petku (1912–1945), fotoreporterju XIV. divizije NOV, narodnemu heroju Jožetu Šešku in učitelju Antonu Majniku. V gradu je muzejska zbirka iz NOB.

V Ribnici si velja ogledati obnovljen Ribniški grad, v katerem je etnološki muzej s suhorobarsko in lončarsko zbirko. V parku kulturnikov pri gradu so kipi pomembnih mož, rojenih ali delujočih v Ribnici, med njimi kip skladatelja Jakoba Petelina - Gallusa (1550–1591), jezikoslovca Stanislava Škrabca (1844–1918) in pesnika Valentina Vodnika (1758–1819), ki je bil od 1788 do 1793 kaplan v Ribnici. Zanimiva je tudi župnijska cerkev sv. Štefana. Prvič je bila omenjena leta 1353, zdajšnja stavba pa je bila zgrajena v letih 1865–1868 namesto prejšnje, ki jo je uničil požar. V njej so slike znanih slovenskih slikarjev, podoba sv. Štefana v glavnem oltarju pa je delo Ivana Groharja. Med 2. svet. vojno požgana zvonika so zgradili na novo po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

V okolici Ribnice je več lepih izletniških točk, npr. Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori (910 m, 1 h 30) in Jamarski dom pri Francetovi jami (594 m, 30 min.).


3.9 km, 1 ura 10 minut Ribnica - Jurjevica

Opis:

S Škrabčevega trga v središču Ribnice, kjer je pred cerkvijo osrednja AP, gremo po kamnitem mostu prek Bistrice, mimo parka in gradu na levi do križišča pri gostilni Uršnjak, na katerem zavijemo po Opekarski cesti proti Novi Štifti. Ob cesti je veliko novih hiš. Kmalu je na desni nogometno igrišče, od tam pa že vidimo Novo Štifto z veliko cerkvijo na hribčku pod Travno goro. Levo nas spremlja s. gozdnato pobočje Velike gore. Asfaltirana cesta nas v 30 min. iz središča Ribnice pripelje do gručaste vasi Sajevec, 502 m, 151 preb., na desni strani ceste. Levo od ceste je vzpetina z baročno cerkvijo sv. Frančiška, zgrajeno okoli leta 1730. V bližini vzpetine izvira potok Sajevec, ki se pri Prigorici izliva v Ribnico. Ne gremo v vas, temveč naprej po cesti do 20 min. oddaljene Jurjevice, ki jo vidimo pred seboj.

višina: 542 m Jurjevica

JURJEVICA, 540 m, 227 preb., je razpotegnjena obcestna vas na položnem hrbtu med Ribniško dolino na v. in dolino Bistrice na sz. Iz vasi je lep razgled na vso Ribniško dolino, na Malo goro in Kočevski rog v ozadju ter na Veliko goro. V vasi so trgovina, gostilna in nekaj manjših podjetij. Kraj je bil prvič omenjen leta 1405. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, precej pa je zaposlenih v Ribnici.