Išči po točkah

Začetek: Sveti Jurij ob Ščavnici

Konec: Janžev vrh

Razdalja: 45.5 km Čas hoje: 13 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 223 m Sveti Jurij ob Ščavnici

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 242 m Blaguško jezero

Ni opisa
8.4 km, 2 uri 20 minut Blaguško jezero - Mali Moravščak

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 310 m Mali Moravščak

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Mali Moravščak - Mala Nedelja

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz središča Male Nedelje gremo naprej po asfaltirani slemenski cesti proti zahodu. Zložno se spustimo mimo gasilskega doma in športnega igrišča in kmalu opazimo hiše razloženega naselja Moravci. Po 10 min. pridemo pri kapelici na razpotje: leva cesta se spusti v Moravske Toplice v dolini Bukovnice, TV pa zavije desno po slemenski cesti med po večini novimi hišami naselja Drakovci, 265 m, 247 preb., ki je razloženo na s. pobočju slemena nad dolino potoka Turja; na slemenu je le nekaj zaselkov. Ob slemenski cesti se vrstijo stare in nove hiše. S temena slemena ne smemo zaviti ne na levo ne na desno, ker bi prišli v dolino. Pri hoji po valovitem slemenu zagledamo na gričevju nad dolino potoka Turja vasico Stara Gora, 282 m, z baročno cerkvijo Svetega duha, zgrajeno med leti 1674 in 1697, za njo pa se na obzorju beli cerkev na Kapeli. Z razpotja v Drakovcih se zložno vzpnemo naravnost na Moravski vrh (329 m). Ob cesti so stare in nove hiše zaselka Moravski Vrh, ki sicer sodi v razloženo naselje Moravci v Slovenskih goricah, 285 m, 385 preb. Njegovo središče je v Moravski grabi na j. strani slemena. Ko se cesta vzpne na Moravski vrh, zagledamo nad drevjem na jz. strani vrh razglednega stolpa na Gomili. Na Moravskem Vrhu se lahko okrepčamo v turistični kmetiji Žinko. Cesta se zložno spusti proti Malemu Moravščaku.

višina: 276 m Mala Nedelja

MALA NEDELJA, 280 m, 117 preb. Razloženo naselje z gručastim jedrom je na slemenu med potokoma Turja in Bukovnica. H kraju sodijo tudi zaselki Čreta, Kolmenščak in del Cerkvenjaka. Po 2. svet. vojni se je kraj do leta 1992 imenoval Bučkovci. Mala Nedelja je bila prvič omenjena leta 1441, in sicer župnijska cerkev Svete trojice. Med leti 1521 in 1547 so cerkev povečali in dozidali zvonik. Stranski oltar sodi med »zlate« oltarje druge polovice 17. stol., takšni oltarji pa so v tem delu Slovenije zelo redki. Cerkev so v obdobju turških vpadov obdali s taborskim obzidjem, vendar so ga leta 1785 podrli. Leta 1707 so vas oropali kruci. Šola je bila ustanovljena leta 1783, prvo leseno šolsko stavbo pa so postavili dve leti pozneje. Iz pisnih virov je razvidno, da je že leta 1650 otroke poučeval organist in cerkovnik Janez Raisperger. V dobi narodnega preporoda so se prebivalci odlikovali po narodni zavednosti. K temu je veliko pripomogel narodni buditelj in zgodovinar Anton Krempl (1790–1844), sicer tamkajšnji župnik od 1836 do smrti. V njegov spomin so pri Mali Nedelji 15. septembra 1867 organizirali »besedo« predhodnico slovenskih narodnih taborov; na njej se je zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo narodne pravice. Leta 1895 so Kremplu pri cerkvi odkrili lep spomenik, na njem pa so vklesani verzi:
»Počivaj mirno narodnjak
v gomili častni svoji davni,
saj zemlja je slovenska tu,
kjer spavaš ti, Anton naš slavni.
A narod le, učiš nas ti,
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani.«

Pri stari šoli so ob 100. obletnici rojstva leta 1926 odkrili bronasti doprsni kip pesnika Radoslava Razlaga, ki je pri Mali Nedelji preživel mladost. Na godbenem domu je vzidana spominska plošča kapelniku in glasbeniku Janku Prelogu (1900–1965).

Nemci so 8. marca 1945 v Senčarjevem sadovnjaku blizu pokopališča ustrelili 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov. S tem so se maščevali za smrt nacista in okupatorskega župana pri Mali Nedelji Ferda Lupše, ki so ga ubili partizani. Na kraju, na katerem so ustrelili talce, je zdaj spomenik. Ob glavni cesti v bližini stare šole je spomenik 17 padlim borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja.

Pri Mali Nedelji so osnovna šola, pošta, samopostrežna trgovina, zdravstvena postaja, nekaj gostiln in nekaj obrtnih delavnic.


8.9 km, 2 uri 20 minut Mala Nedelja - Cezanjevci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ob lokalni cesti iz Cezanjevcev v Križevce pri Ljutomeru stoji na drugi strani Ščavnice Ribičev mlin. Predvojni lastnik mlina, oljarne in žage Ivan Ribič se je takoj po okupaciji pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Prvi sekretar OF za Ljutomer Jakob Babič, ki so ga Nemci ustrelili 16. oktobra 1941, je bil Ribičev svak. Drugi Ribičev svak Franček Babič je skupaj s 15-letnim Ribičevim sinom Jankom (1928–1944) organiziral narodnoosvobodilno gibanje po vsej okolici. V Babičevem mlinu sta bila v začetku aprila 1944 nastanjena partizana Danijel Hojs - Ljubo in Franc Belšak - Maks, vendar so ju izdali. Tako je 6. aprila mlin obkolilo 60 nemških orožnikov in gestapovcev. Partizana sta sprejela neenak boj in se skušala prebiti iz obroča. Okupator je imel pet mrtvih, pri preboju pa je padel partizan Belšak. Partizan Hojs in gospodar mlina sta se prebila iz obroča, Nemci pa so aretirali vso Ribičevo družino. Pozneje so se za svoje izgube tudi maščevali: 25. aprila so iz ptujskih zaporov pripeljali 25 talcev in jih pri mlinu ustrelili. O tem priča spomenik v njegovi bližini. Na Ribičevi hiši je zdaj spominska plošča v spomin na sina Janka, ki je padel 6. aprila 1944 v bližnjih Vogričevcih. Na gasilskem domu je vzidana plošča 21 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma iz Cezanjevcev.

S cestnega razpotja v bližini šole nadaljujemo TV po levi asfaltirani cesti proti Branoslavcem; desna pelje k Ribičevemu mlinu in v Križevce pri Ljutomeru. Precej časa so ob cesti še hiše naselja Cezanjevci. Levo se dviga gozdnato sleme Kamenščaka, desno se širijo polja in travniki in na samoti zagledamo Ribičev mlin. Ravna cesta ob j. robu Ščavniške doline nas v pol ure pripelje na razpotje tik pred naseljem Branoslavci. Leva cesta se vzpne na Zgornji Kamenščak, po desni pa takoj pridemo v Branoslavce, 183 m, 163 preb., strnjeno obcestno naselje ob izteku doline potoka Turje v Ščavniško dolino. Na obeh straneh ceste opazimo velike rastlinjake. Naselje je bilo prvič omenjeno v deželnoknežjem urbarju iz 1265–1267. Na razpotju pri kapelici na začetku vasi nas kažipot Mala Nedelja usmeri na levo asfaltirano cesto. Levo in desno se razprostirajo polja in travniki, pred seboj pa zagledamo v. pobočje Radoslavskega brega in na slemenu Malo Nedeljo. Po 10 min. od razpotja v Branoslavcih stoji ob cesti samotna hiša Vogričevci 5. Na spominski plošči je zapisano: »V tej Filipičevi hiši je bila postojanka OF, kjer je 6. aprila 1944 padel v borbi član SKOJ-a Ribič Janko.« Ob cesti naprej je nekaj hiš razloženega naselja Vogričevci, 195 m, 163 preb. Na naslednjem razpotju se stranska cesta odcepi v središče Vogričevcev, TV pa zavije po desni cesti proti Radoslavskemu bregu do bližnjega križišča. Cestni kažipoti povedo, da pelje leva cesta v Moravce, desna k Mali Nedelji in v Videm ob Ščavnici. Iz Cezanjevcev smo do razpotja hodili eno uro.

TV zavije po cesti proti Moravcem. Po 300 m nas kažipota »Lovski dom« in »TV« usmerita desno na asfaltirano cesto, ki se položno vije med nasadi jablan po v. pobočju Radoslavskega brega. Po nekaj minutah pridemo na ravnico in na desni opazimo lovski dom. Pot nadaljujemo po 4 km dolgem slemenu Radoslavskega brega med dolino potoka Turja na s. in dolino potoka Bukovnica na j. strani slemena. Sleme se dviga od vzhoda proti zahodu; višina pri lovskem domu je 227 m, pri Mali Nedelji 280 m. V dolini potoka Turja leži naselje Radoslavci, 195 m, 307 preb., in po njem je sleme dobilo ime. V Radoslavcih je bil rojen pesnik in narodni buditelj dr. Radoslav Razlag (1826–1880). Od lovskega doma naprej hodimo po slabi makadamski cesti, ves čas po temenu slemena, tu pa tam mimo raztresenih hiš zaselka Radoslavski Breg, ki je del naselja Radoslavci. Levo so nasadi jablan, potem pa pridemo v mešani gozd. Z razpotja pred hišo Radoslavci 65 gremo naravnost po slemenu. Kmalu smo pri samotni hiši Sitarovci 4; od lovskega doma smo hodili 30 min. Za hišo pridemo v mešani gozd. Cesta kmalu postane slab kolovoz. Hoja po gozdu je prijetna, najprej po ravnem, potem pa zložno navzgor po slemenu Kuršenščaka (261 m), ki povezuje Radoslavski breg in vzpetino z Malo Nedeljo. Po 20 min. pridemo iz gozda do razloženega slemenskega naselja Kuršinci, 260 m, 178 preb. Pri tamkajšnjem križu se naša pot priključi lokalni cesti iz doline Bukovnice k Mali Nedelji. Po asfaltirani cesti se zložno vzpenjamo proti Mali Nedelji, ki jo vidimo pred seboj. Z desne se priključi cesta iz doline potoka Turja. Na razpotju, tik pod vzpetino s cerkvijo, na katerem se z leve priključi druga lokalna cesta iz doline Bukovnice, zapustimo cesto in se po stopnicah povzpnemo k cerkvi, od nje pa se spustimo v središče naselja.

višina: 183 m Cezanjevci

CEZANJEVCI, 183 m, 228 preb. Strnjeno obcestno naselje leži ob vznožju Kamenščaka na j. robu Ščavniške doline, ki tam prehaja v Mursko polje. S. od naselja teče reka Ščavnica; ker je zdaj meliorirana, ne poplavlja več. Po izkopaninah številnih predmetov s. od naselja domnevajo, da je bila tam rimska postaja. Kraj je bil prvič omenjen leta 1319 kot Zesan. Župnijska cerkev sv. Roka in Sebastjana v renesančnem slogu je bila zgrajena leta 1676; v glavnem oltarju je slika H. A. Weissenkircherja iz leta 1682, znana kot največja slikarska umetnina na tem območju. Šola je bila ustanovljena leta 1827; prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1900, novo šolo pa leta 1963. V vasi je tudi trgovina. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, precej je zaposlenih v Ljutomeru.


17.5 km, 4 ure 30 minut Cezanjevci - Radenci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 201 m Radenci

Ni opisa
5.5 km, 3 ure Radenci - Janžev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Janžev vrh

Ni opisa