Išči po točkah

Začetek: Smučišče Pokljuka pod Viševnikom

Konec: Visoka Vrbanova špica

Razdalja: 13.7 km Čas hoje: 7 ur 30 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

Pozimi ni dostopno z avtom



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1699 m Jezerce (razcep)

Ni opisa
0.1 km, 5 minut Jezerce (razcep) - Jezerce

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1719 m Jezerce

Ni opisa
0.8 km, 35 minut Jezerce - Studorski preval

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1890 m Studorski preval

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1851 m Tosc (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 1 ura 10 minut Tosc (razpotje) - Tosc

Opis:

S planine Zgornji Tosc, koder vodi pot s Pokljuke ali Uskovnice na Velo polje, krenemo navzgor čez travnata pobočja. Višje se držimo zahodne travnate police ali neizrazitega, strmega žleba, ki nas pripelje na vršnjo planoto. Tu se obrnemo vzhodno in se čez kotanjast svet povzpnemo na oddaljen neizrazit vrh na skrajnem severo zahodnem robu planote. Brezpotij vajenega gornika čaka na Toscu (2275 m) lahka naloga. Poleg znamenitega razgleda ga bo tu gori razveselil tudi razkošen cvetlični vrt. Šele na samem vrhu mogočne in prostrane gore pa se izkaže, da Tosca vendarle ni ena sama milina, ob pogledu v brezno severne in zahodne stene nad Krmo, ti skorajda vzame sapo.

višina: 2268 m Tosc
Vrh:

Med bohinjskimi gorami spada med posebneže. V grebenu jugovzhodno nad Krmo do prelaza Konjsko sedlo je najvišji vrh. Izzivalni položaj pred obličjem Triglava mu je naklonilo sloves maloštevilnih planincev. Severno ob Velem polju se v dolgem grebenu zvrstijo gore, ki so skupaj s Toscem veličastne.

Že ime samo, še bolj pa njegova pojava izdajata enega izmed debeluhov naših gora. Tosc (Rudolf Badjura: Tolstec, Tošč, 2275 m) je najvišji vrh v grebenu, ki poteka vzdolž doline Krma na jugovzhodu, ki v zatrep le te pada s strmo in krušljivo steno, južno pobočje gore je položnejše, vendar tudi ne brez skalovja in melišč nad dolino Voje. Njegov že od južnega roba opazni šilasti vršič se vzpenja nad prostrano vršno planoto.

Tosc se ponaša z najlepšim pogledom na Triglav (2864 m) z obsežne planote travnatega temena. Na prostrani vrh ni markiranih poti, vendar je pristop s planine Zgornji Tosc čez južna pobočja prav lahek, precej težje pa je dostopen z Bohinjskih vratc.


0.4 km, 15 minut Tosc - Bohinjska vratca

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Težja smer se začne ob vstopu vzhodno ob prevalu (Bohinjska vratca nad Vodnikovo kočo), ki ga dosežemo po krajšem vzponu (botanična pot), nas čakajo prvi skalnati pragovi, ki jih preplezamo iskaje najlažjih prehodov. Pobočje je ves čas odprto in nima nikakršnje vodilne razčlembe, ki bi nas usmerjala. Zato si je potrebno pač iskati najboljše in najlažje prehode čez večje in gladke skalnate pragove. V glavnem se držimo smeri naravnost navzgor in se ne oddaljujemo dosti od roba severozahodne stene. Ko dosežemo rob vršnje planote se obrnemo severno in po razglednem slemenu dosežemo vrh, torej od Vodnikovega doma do Bohinjskih vratc potem brezpotje s težjo orientacijo in lažjim plezanjem, primerno samo za izurjene planince.

višina: 1973 m Bohinjska vratca

Ni opisa
1.5 km, 35 minut Bohinjska vratca - Krma (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1563 m Krma (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1645 m Zgornja Krma (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1881 m Zgornja Krma

Ni opisa
2.7 km, 1 ura 30 minut Zgornja Krma - Rjavina (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2370 m Rjavina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2321 m Dom Valentina Staniča
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. junija 1887 kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala "Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774-1847), največjemu alpinistu takratne dobe v Evropi. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Dovje-Mojstrana, leta 1950 pa PD Javornik-Koroška Bela. Leta 1959 so se odločili, da kočo obnovijo in povečajo. Leta 1961 so začeli z gradnjo in obnovo ter ob 70-letnici SPD odprli 25. avgusta 1963 novi dom. V obdobju 1964-1970 so dom posodobili in za zimske obiskovalce usposobili poleg doma manjšo kočo. Leta 1989 so nad ravno streho postavili ostrešje; na podstrešju so pridobili nova ležišča. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka julija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 16 sobah je 111 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; v zimski sobi je 6 ležišč; v koči je WC in umivalnica z mrzlo vodo, zunaj pa suho stranišče; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2400 m Visoka Vrbanova špica

Ni opisa