Išči po točkah

Začetek: Planinsko zavetišče na Koradi

Konec: Plave

Razdalja: 5.7 km Čas hoje: 1 ura 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

Planinska postojanka:

Zavetišče stoji ob robu gozda na razglednem hrbtu severozahodno pod vrhom Korade, najvišjem vrhu v zaledju Goriških Brd med mejno reko Idrijo na zahodni in Sočo na vzhodni strani. Člani Planinske skupine Brda iz PD Nova Gorica so se leta 1983 odločili, da bodo na ostankih italijanske vojaške kaverne iz 1. svetovne vojne zgradili planinsko zavetišče. Leta 1984 so začeli z delom; očistili so kaverno, nad njo pa v naslednjih letih v skladu s finančnimi možnostmi in prostovoljnim delom pozidali zavetišče in ga postopoma opremili. Pred zavetiščem so očistili jamo, kjer so bili topovski podstavki ter jo uredili v prijeten, zavetrn kotiček za manjšo družbo, ki je s prav tako očiščenim rovom, zdaj hodnikom, povezan z zavetiščem. Zavetišče so slovesno odprli 25. avgusta 1991. Planinska skupina Brda je 28. februarja 1992 postala samostojno planinsko društvo. Zavetišče je odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih vse leto. V gostinskem prostoru je 26 sedežev, točilni pult; na skupnem ležišču je 20 ležišč; WC; voda kapnica; gostinski prostor je ogrevan s pečjo; agregat za elektriko; v izgradnji je električno omrežje.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 811 m Korada
Vrh:

KORADA, 812 m, je najvišji vrh Kambreškega pogorja, dolgega gorskega hrbta med vzporednima dolinama Soče na v. in obmejne Idrije na z. , ki veže Brda na j. strani s Kolovratom v Matajurskem pogorju na s. Pogorje ima ime po razloženi vasi Kambreško v s. delu gorskega hrbta. Nekatere karte imenujejo pogorje tudi Kanalski Kolovrat po kraju Kanal v dolini Soče. Pogorje je zgrajeno iz eocenskih kamnin, fliša, lapornega apnenca, konglomerata in breče. Zgradba in geološki pasovi, ki se vlečejo od jv. proti sz., uvrščajo pogorje v Dinarsko gorstvo. Glavni hrbet in stranska slemena so s svojimi enakomernimi višinami okrog 650 m omogočila poselitev; tod je več hribovskih vasi in zaselkov, najbližje Koradi je Lig (608 m), največji kraj v pogorju, s slovečo cerkvijo Marijino Celje na vzpetini nad vasjo (677 m), ki jo lepo vidimo na s. delu hrbta. Na pogorju se zvrstijo listnati gozdovi in senožeti, na prisojnih legah tudi njive in sadovnjaki. Na območju Korade je veliko pravega kostanja. Na v. strani vrha Korade je stara cerkvica sv. Genderce.
S Korade je lep razgled. Proti v. se nad Soško dolino dviga Banjška planota, za njo se kažejo Trnovski gozd, Porezen in Blegoš; proti jv. sta v bližini Sabotin in Sveta gora (Skalnica) z mogočno baziliko, na j. pa Goriška Brda z vinogradi in sadovnjaki ter gručastimi naselji, naprej pa seže pogled prek Krasa do morja v Tržaškem zalivu; na z. se širi Furlanska ravnina, za njo so na obzorju Dolomiti; na s. je v bližini hribovita Beneška Slovenija, kjer vidimo na hribu Stara gora znameniti samostan, naprej pa so Matajur, Stol in vrhovi Kaninskega pogorja ter vzhodni del Julijcev s Krnom in Triglavom; v bližini vidimo hrbet Kambreškega pogorja z naseljem Lig.


0.6 km, 10 minut Korada - Sv. Gemderca (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Prečkamo cesto in se povzpnemo čez senožet na sleme, odkoder se odpre pogled proti hribovju v Beneški Sloveniji, Matajurju in Kaninu. Markirana, a slabo izhojena steza pripelje do cerkvice sv. Genderce. Od tod zavijemo po široki poti zložno čez senožeti na vrh Korade in do zavetišča tik pod vrhom. lz Plav 2 h.

višina: 731 m Sv. Gemderca (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Sv. Gemderca (razpotje) - Vrtače

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V Vrtačah, do koder smo hodili slabo uro in pol, zavije cesta desno, naša pot pa pelje zložno čez poraščeno senožet do ceste Vrhovlje—Lig.

višina: 594 m Vrtače

Ni opisa
4.2 km, 50 minut Vrtače - Plave

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Plav (87 m). Z ŽP stopimo nekaj korakov po asfaltirani cesti, ki po desnem bregu Soče povezuje Plave z Anhovim. S. od ZP zavijemo po asfaltirani lokalni cesti do zaselka Zamedveje. Od tod naprej do zaselka Vrtače je cesta makadamska in ponekod bolj podobna kolovozu. Vzpenja se v glavnem po z grmičevjem in listnatim gozdom poraslem jv. pobočju Korade. Markirana pot vodi delno po cesti, večinoma pa po številnih bližnjicah, ki krajšajo cestne ovinke.

višina: 96 m Plave

Ni opisa