Išči po točkah

Začetek: Murska Sobota

Konec: Zavrh (Slovenske gorice)

Razdalja: 150.1 km Čas hoje: 40 ur 5 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 189 m Murska Sobota

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Murska Sobota - Trg Zmage

Opis:

lz središča mesta gremo do Trga Zmage.

višina: 189 m Trg Zmage

Ni opisa
6.7 km, 1 ura 40 minut Trg Zmage - Moravske Toplice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 188 m Moravske Toplice

Ni opisa
2 km, 30 minut Moravske Toplice - Mezuv

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 212 m Mezuv

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Mezuv - Mezuv (razpotje)

Opis:

Po cesti proti gozdu.

višina: 221 m Mezuv (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo v gozd.


Ni opisa

Opis:

Ko pridemo na vaško cesto, gremo nekaj minut proti s. , potem pa po poti proti Zgornjim Moravcem in do ceste Vučja Gomila-Selo. S ceste se po vaški cesti spustimo skozi zaselka Peserje in Lipaje v dolino Kobiljanskega potoka do ceste Fokovci-Prosenjakovci, kjer je nižinski del naselja Selo, in v bližini je rotunda sv. Nikolaja. lz Murske Sobote 4 h 30.

višina: 250 m Selo v Prekmurju

SELO V PREKMURJU, 295 m, 550 preb., je razloženo naselje ob regionalni cesti Murska Sobota—Fokovci—Prosenjakovci in slemenu med Kobljanskim potokom in potokom Brezovica. Naselje sestavlja 10 zaselkov. Znano je po znameniti rotundi sv. Nikolaja.
Kapela sv. Nikolaja je zasnovana na krožnem tlorisu. Raziskovalci domnevajo, da je krožni tip cerkve prinesen v Slovenijo iz Dalmacije. Zgrajena je iz opeke v romanskem slogu in je edina iz same opeke zidana romanska stavba v Sloveniji. Nastala je v 13. stoletju, prvič pa se omenja leta 1366. Zunanjščino obdajajo pokončni pravokotni stebri (lizene), s katerimi so okrepili zidovje, zgoraj pa je med njimi bogat podkapni venec. Pravokotna vhodna lopa z nadzidanim zvonikom je iz sredine 19. stol. ; tu je bil prvotno polkrožni prostor, od katerega so še ohranjeni temelji. Kapelo so leta 1956 restavrirali in je zlasti njena notranjščina zopet dobila prejšnjo podobo. V steni  so polkrožne vdolbine, ki so bile namenjene za sedeže. Vso notranjščino pokrivajo freske. Na s. strani ladje je najstarejša freska v zgodnjegotskem slogu iz srede 14. stol. , ki predstavlja Poklon treh kraljev. V kupoli je freska iz okoli leta 1400 in predstavlja Prestol milosti in pasijonske prizore. Tudi vse druge stenske freske iz začetka 15. stoletja so dobro ohranjene in pripadajo gotskemu idealističnemu plastičnemu slogu. Slikarji niso znani. V kapeli je bil gotski krilni oltar, ki pa so ga v začetku 19. stoletja prepeljali v Budimpešto. Romanska rotunda sv. Nikolaja spada med najpomembnejše kulturne spomenike v naši državi.


3.8 km, 1 ura 10 minut Selo v Prekmurju - Želarjev breg

Opis:

Nad rotundo se povzpnemo do kmetij v zaselku Makotrov Breg, od tam pa po razglednem svetu in mešanem gozdu do prvih hiš v vasi Fokovci. Po poljskih poteh in vaški cesti gremo do cerkvice sv. Benedikta (358 m), odkoder je lep razgled.

višina: 340 m Želarjev breg

Ni opisa

Opis:

Nad rotundo se povzpnemo do kmetij v zaselku Makotrov Breg, od tam pa po razglednem svetu in mešanem gozdu do prvih hiš v vasi Fokovci.

višina: 0 m Gavge (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po poljskih poteh in vaški cesti gremo do cerkvice sv. Benedikta (358 m), odkoder je lep razgled.

višina: 354 m Kančevci (Sv. Benedikt)

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 20 minut Kančevci (Sv. Benedikt) - Kamenek

Opis:

Od cerkve po gozdu navzdol v smeri vasi Kukeč, potem po mešanem, ponekod tudi borovem Panovskem gozdu do vasi Kuštanovci, kjer stoji nad vasjo razgledni stolp (Kamenak, 394 m).

višina: 392 m Kamenek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 353 m Gornji Petrovci

Ni opisa
8.7 km, 1 ura 15 minut Gornji Petrovci - Martinje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 383 m Martinje

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 30 minut Martinje - Tromejnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 386 m Tromejnik

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Tromejnik - Zalka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 361 m Zalka

Ni opisa
2.9 km, 40 minut Zalka - Spodnji Dolič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 265 m Spodnji Dolič

Ni opisa
0.8 km, 15 minut Spodnji Dolič - Kuzma

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 259 m Kuzma

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 10 minut Kuzma - Bezovkova Graba

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 258 m Bezovkova Graba

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Bezovkova Graba - Sotina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 244 m Sotina

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 45 minut Sotina - Rogaševci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 249 m Rogaševci

Ni opisa
4.9 km, 1 ura Rogaševci - Pirga

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 269 m Pirga

Ni opisa
8.3 km, 2 uri 20 minut Pirga - Cerkveni Breg

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 284 m Cerkveni Breg

Ni opisa
11.9 km, 3 ure Cerkveni Breg - Tišina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 195 m Tišina

Ni opisa
6.7 km, 1 ura Tišina - Radenci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 201 m Radenci

Ni opisa
5.5 km, 3 ure Radenci - Janžev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Janžev vrh

Ni opisa
10.2 km, 2 uri 50 minut Janžev vrh - Gornja Radgona

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 210 m Gornja Radgona

Ni opisa
11.2 km, 2 uri Gornja Radgona - Apače

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Apače

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis:

lz Lenarta v Slovenskih goricah (256 m) po Pomurski poti. S trga pri cerkvi po Ptujski cesti.

višina: 264 m OŠ Lenart

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do bližnjega ostanki antičnih zgradb, v bližnjem gozdu Črni les pa devet rimskih gomil. lz vasi gremo po poti čez gmajno do vaške ceste na Strmo Goro, čez most prek reke Pesnice in po cesti navzgor v zaselek Strma Gora na planoti nad dolino Pesnice. Sledi spust po lokalni cesti v lepo vas Spodnja Voličina (240 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Ruperta iz 16. stoletja. lz Spodnje Voličine nadaljujemo po lokalni cesti proti j. skozi zaselek Jazbine, nad katerim se na levo odcepi cesta v Zavrh.

višina: 369 m Zavrh (Slovenske gorice)

ZAVRH, 370 m, 320 preb. Obcestno naselje leži na razglednem slemenu med Pesniško dolino na s. in dolino Črmljenskega potoka na j. strani. Naselje ima tri dele: na vzdolžnem slemenu sta Zgornji Zavrh na z. in Srednji Zavrh na v. strani, na stranskem slemenu proti j. pa Spodnji Zavrh. Slemeni se stikata pri razglednem stolpu; tam je tudi razpotje cest in središče kraja s trgovino, gostiščem in AP. Kovinski, 17 m visok Maistrov razgledni stolp je leta 1982 postavilo Turistično društvo Zavrh namesto prejšnjega lesenega. Stolp so poimenovali po sloven¬skem generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu (1874–1934), ki je rad prihajal v ta kraj na počitnice. Temu lepemu kraju je posvetil tudi znano pesem Završki fantje. Na spominski plošči pri razglednem stolpu piše: »S tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval.« Nasproti stolpa je vila Fekonja, v kateri je stanoval; v njej je zdaj Maistrova spominska soba s fotografijami in dokumenti iz njegovega življenja; ključ hranijo v baru Maistrova klet v isti hiši. Prebivalci Zavrha so po večini zaposleni v Lenartu in Mariboru, na manjših kmetijah pa se ukvarjajo s sadjarstvom, poljedelstvom in vinogradništvom. Razgledni stolp in lepota kraja privabljata številne izletnike. Ob cesti proti Gradenšaku je nedaleč od stolpa turistična kmetija Šuman.

Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.