Išči po točkah

Začetek: Zavetišče pri Pucu

Konec: Planinski dom Kralja Matjaža

Razdalja: 16.2 km Čas hoje: 7 ur 40 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 756 m Zavetišče pri Pucu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Meža (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še nekaj minut zložne hoje in spet smo na desnem bregu Tople. Pridemo do lepe kapelice na levi strani ceste (826 m), pri kateri se začne pot mimo Burjaka in Florina k Domu na Peci. Nekaj korakov od kapelice je ob potoku star mlin, spomin na preteklost, ko je na Topli obratovalo več mlinov in žag. Kmalu za kapelico prestopi cesta spet na levi breg in ostane na tej strani vse do sotočja z Mežo. Dolina se zelo zoži med strmimi pobočji Male Pece na s. in Pekla (1124 m) na j. strani. Po 20 min. od kapelice se cesta strmo nagne, in ko ostro zavije, smo že nad dolino Meže. Še nekaj minut in cesta iz doline Tople se priključi na cesto Črna-Koprivna. Potok Topla se tam izliva v reko Mežo (665 m). Od Končnika smo hodili 60 min.

višina: 833 m Burjak (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Florin (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naša pot gre po ravnini naprej in preide v stezo, ki se precej strmo zvije navzdol prek opuščene Burjakove planine do razpotja na planini Javorje (1340 m). Leva steza se spusti mimo Florina v dolino Tople, desna s TV pa proti Končniku v Topli. Na razpotju stoji lovska koča. Od doma smo hodili 30 min.

višina: 1692 m Dom na Peci (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Dom na Peci (razpotje) - Dom na Peci

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kažipot pri domu nas usmeri navzgor na ravno gozdnato sleme Male Pece. Tam je kmalu odcep poti na levo k votlini kralja Matjaža, desno pa na Malo Peco.

višina: 1673 m Dom na Peci
Planinska postojanka:

Dom stoji na jasi tik pod vrhom na vzhodni strani Male Pece (1731 m). Prvo kočo je tu zgradila Mežiška podružnica SPD in jo odprla 29. junija 1928. Kočo so 12. februarja 1943 požgali partizani, da je ne bi uporabil okupator proti njim. Zaradi ostrejših obmejnih razmer po 2. svetovni vojni niso mogli takoj zgraditi nove postojanke. PD Mežica je leta 1953 zgradilo blizu nekdanje koče manjše planinsko zavetišče. Naslednje leto so na mestu nekdanje koče začeli graditi nov, velik dom, ki so ga delno izročili namenu 13. oktobra 1957, otvoritev pa je bila 7. septembra 1958. Pozneje so dom večkrat prenavljali in posodabljali. V nekdanji obmejni stražnici v bližini doma je Mladinski odsek PD Mežica leta 1975 uredil svoj Mladinski dom. Dom je odprt od maja do oktobra, potem pa ob sobotah in nedeljah. Dom so v zadnjih letih temeljito posodobili, ima malo čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda, financirano iz sredstev programa PHARE, v letu 2003 so s pomočjo tovarne HELIOS prenovili fasado, sedaj urejajo notranjost. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 18 sobah je 81 postelj, na skupnem ležišču pa 19 ležišč; WC, umivalnice s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon; tovorna žičnica.


0.3 km, 10 minut Dom na Peci - Mala Peca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1731 m Mala Peca

Ni opisa

Opis:

Pri s. pobočju Male Pece pripelje pot v sedlo med Malo Peco in Kordeževo glavo. Nad sedlom razcep poti: na levo zelo zahtevna pot, na desno "zložna" pot.

višina: 0 m Mala Peca (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Zelo zahtevna pot prečka j. pobočje Kordeževe glave.

Ob slabem vremenu in megli je ne priporočamo.

višina: 0 m Peca (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Pot se dvigne proti skalnemu robu (razgled na Koroško proti Pliberku) in po travnatem temenu strmo na vrh.

višina: 2121 m Kordeževa glava (Peca)
Vrh:

PECA je mogočna gora v severni verigi Karavank. S. pobočja se spuščajo v Podjuno, v. in j. proti Mežiški dolini, ozka dolina Bele pa na z. loči masiva Pece in Obirja. Peca je popolnoma koroška gora. Čez njo teče državna meja; ena tretjina gore je v naši državi, dve pa v Avstriji. Zgrajena je iz triasnih apnencev. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m), prek njega teče državna meja. J. stran vrha je skalnata in prepadna. Vrh ima ime po kmetiji Kordež v dolini Tople na j. strani gore. 

Od Kordeževe glave se proti zahodu vleče slemenski greben Pece. Prvi vrh je Končnikov vrh (2109 m), imenovan po kmetiji Končnik v Topli; tudi čezenj teče državna meja. Naprej je Bistriška špica ali Luška Kopa (2113m), ki je drugi najvišji vrh Pece; ta je že v Avstriji. Med Kordeževo glavo in Končnikovim vrhom je Knipsovo sedlo (2012 m), kjer je planinski mejni prehod do hotela Siebenhtte. Na vseh straneh se v goro zajedajo lepe gorske doline, poseljene s trdnimi kmetijami v dolinah in na prisojnih pobočjih; v naši državi so najbolj znane Topla, Koprivna in Helena. Kjer svet ni bil izkrčen za obdelovanje, so pretežno iglasti gozdovi, ki segajo do ok. 1800 m visoko. Na Peci, zlasti na planoti okrog Kordeževe glave, raste bogata alpska flora; tod najdemo tudi alpsko zlatico, najmanjši jeglič, alpsko azalejo, brezstebelno lepnico in pirenejski kamnokreč.

Notranjost Pece je prevrtana z rudniškimi rovi; precej jih je že opuščenih; dolžina rovov presega 700 km. V gori so bogata ležišča svinčeve rude. Prvo dovoljenje za odprtje rudnika v bližini Črne je leta 1665 dobil Hans Sigmund Ottenfels, potem pa se je okrog Mežice in Črne pojavilo več podjetnikov. Proizvodnja je začela naraščati v zač. 19. stoletja, največja pa je bila v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni; leta 1971 so nakopali 363. 316 ton rude, rudnik pa je zaposloval 1725 ljudi. Rudo so topili v žerjavu; plini iz topilnice so v okolici uničili gozdove, grmovje in travnike, potem pa je erozija odplaknila rušo do skalne podlage. To se lepo vidi tudi s Pece. V zadnjih letih se po uvedbi čistilnih naprav in zmanjšanju proizvodnje stanje popravlja.
Pravljica pripoveduje, da v Peci spi priljubljeni Kralj Matjaž s svojo vojsko; ko se mu bo brada trikrat ovila okrog kamnite mize, se bo zbudil in prišel s svojo vojsko pomagat ljudem. V votlini, 10 min od postojanke, je bronast kip Kralja Matjaža, sedečega in spečega za mizo, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča-Belača.

S Kordeževe glave je čudovit razgled. Na v. strani se za Mežiško dolino dvigajo Uršlja gora, Pohorje, Paški Kozjak in Boč. Na j. je pod nami dolina Tople, naprej pa vidimo Smrekovško pogorje, Raduho, Olševo in Savinjske Alpe, ob dobri vidljivosti pa na jz. tudi Julijske Alpe s Triglavom. Na z. se vleče veriga gora in vrhov v Karavankah z Obirjem in Košuto v ospredju. Na s. strani je lepa dolina Podjune s Pliberkom in drugimi koroškimi kraji, zadaj se dvigata Golica in Svinška planina ter širna veriga Visokih in Nizkih Tur.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa