Išči po točkah

Začetek: Banovci (kopališče)

Konec: Veržej

Razdalja: 1.8 km Čas hoje: 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 182 m Banovci (kopališče)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Banovci (kopališče) - Banovci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 181 m Banovci

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Banovci - Veržej

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Veržeja nadaljujemo TV skupaj s Pomursko potjo po manj prometnih lokalnih cestah skozi strnjena naselja na Murskem polju do Ljutomera. S Trga Slavka Osterca zavijemo levo do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, jo prečkamo in se po asfaltirani cesti napotimo proti Banovcem, ki jih že vidimo pred seboj. Na desni vidimo vzgojnoizobraževalni zavod in novo osnovno šolo v Veržeju. Po 20 min. pridemo v gručasto naselje Banovci, 182 m, 192 preb. Vzhodno od vasi je termalno kopališče Banovci; tam je tudi turistični kamp. Skozi vas teče Murin rokav Murica. Kraj je bil prvič omenjen kot Wanitzen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot po glavni vaški cesti nas vodi skozi vas. Na prvem razpotju se na levo odcepi cesta do kopališča.

višina: 183 m Veržej

VERŽEJ, 183 m, 956 preb. Gručasto ravninsko naselje leži na obeh straneh regionalne ceste Ljutomer–Murska Sobota. Novejši del naselja se je na s. razširil proti reki Muri. Kraj je bil naseljen že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo sledovi naselbine iz tega obdobja in najdeni predmeti. Našli so tudi ostanek rimskega poslopja in več staroslovanskih obsenčnikov. Veržej je imel ob prehodu čez Muro strateški položaj. Zaradi bližnje meje z Ogrsko so morali Veržejci stražiti brod čez Muro in ga braniti pred sovražniki. Leta 1342 je naselje postalo trg, tržani pa so lahko brez carine in mitnine prodajali svoje blago po takratnih avstrijskih deželah. Kot obmejni kraj je bil Veržej izpostavljen napadom Madžarov in Turkov, zato so okoli leta 1550 v trgu naselili strelce in ti so imeli vse do leta 1711 pomembno vlogo pri obrambi pred vpadi krucev oz. plenilcev. Na robu trga je stal strelski dvorec, ki so ga pozneje razširili v grad. Leta 1555 je cesar Ferdinand grad in posestvo podaril srbskemu uskoku Ivanu Margetiču in ta je za boj proti Turkom v gradu naselil svoje rojake. Kljub temu so Turki leta 1605 požgali tako grad kot trg. Gradu niso obnovili, zato je povsem razpadel. Uskoki so se sčasoma poslovenili, nanje pa dandanes še spominjajo nekateri priimki.

Cerkev sv. Mihaela je bila prvič omenjena leta 1545; leta 1605 so jo Turki požgali. Leta 1726 je bila zgrajena zdajšnja župnijska cerkev. Nad vhodnimi vrati je vzidan trški grb z ribo. V obdobju narodnega preporoda je postal Veržej izrazito slovenski trg. Šola je bila omenjena že leta 1729. Leta 1912 so salezijanci zgradili samostan in ustanovili Salezijanski zavod; v bližnjem poslopju je zdaj vzgojnoizobraževalni zavod.

Veržej je od leta 1998 samostojna občina. V naselju so pošta, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. Ljudje se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo ter z obrtnimi dejavnostmi, precej pa je zaposlenih tudi v Križevcih in Ljutomeru. Daleč naokoli slovi Babičev mlin na Muri z edinim še delujočim plavajočim mlinskim kolesom na reki. Na Trgu Slavka Osterca se bomo pri rojstni hiši in spomeniku spomnili domačina skladatelja Slavka Osterca (1895–1941). Ob robu trga v bližini cerkve stoji spomenik rojaka dr. Frana Kovačiča (1867–1939), zgodovinarja in borca za severno mejo. Na osnovni šoli je spominska plošča 26 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma iz tega kraja.