Išči po točkah

Začetek: Črno jezero (Osankarica)

Konec: Ribniško jezero

Razdalja: 22.3 km Čas hoje: 7 ur 5 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1194 m Črno jezero (Osankarica)

ČRNO JEZERO, 1197 m, je največje pohorsko jezero, ki se razprostira na površini nekaj več kot dva hektarja. Znani geograf Anton Melik domneva, da je jezero nastalo v fevdalni dobi, ko so zagradili zgornji del plitve grape potoka Ribniščica (Anton Melik: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Slovenska matica, 1957). Takrat so bili gozdovi na tej strani Pohorja v lasti konjiških graščakov. Atlas Slovenije navaja, da je Črno jezero nekdanji Konjiški ribnik (Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992); to ime potrjuje Melikovo domnevo. Jezero obdajajo visoko barje, rušje in smrekovi gozdovi. Odsev temnega zelenja v vodi daje vtis, da je voda črne barve. Na s. strani odteka iz jezera potok Črnava, ki so ga nekoč imenovali Ribniščica.

Informacije o ribolovu



Opis:

Jezero zapustimo na njegovi z. strani. Gremo čez mostiček prek Črnave, potem pa previdno stopamo po mostnicah, ki omogočajo prehod prek barja. Ko pridemo na suha tla, se pot začne spuščati proti Domu na Osankarici in kmalu ga tudi zagledamo. Od jezera do doma je 20 min.

višina: 1191 m Dom na Osankarici
Planinska postojanka:

Dom se nahaja sredi Pohorskih gozdov na visokem barju pri Črnem jezeru.

Dom Osankarica je priljubljena postojanka planincev in premore 30 prenočišč in restavracijo, ki sprejme 80 gostov. Njihova specialiteta je priprava divjačine.



Opis:

Na s. strani doma se začenja pot proti bojišču Pohorskega bataljona in Pesku. Po lesenih stopnicah se vzpnemo v gozd. Pot do bojišča je najprej zložna, potem pa precej ravna. Prek mokrotnih tal so položene mostnice, čez potočke so postavljeni leseni mostički. Po 20 min. pridemo do bojišča. Postojmo pri spomeniku in se spomnimo mrtvih junakov.


Opis:

Od spomenika gremo po lepi poti skozi temačen gozd v smeri proti severu do bližnjega kolovoza; kažipot pokaže desno na Šumik, levo na Pesek.

višina: 1238 m Križni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po kolovozu se spustimo v dolinico z majhnim potočkom, od tam pa se vzpnemo na nasprotni breg. Po kratkem vzponu nas lep kolovoz popelje po bukovem gozdu na s. strani Javorskega vrha (1336 m). Ko mehka pot postane kamnita, se zložno spusti v travnato dolinico pod Jodlovim vrhom (1298 m) na s. strani; po njej teče Piklerica, ki je tam še majhen potoček.

višina: 1297 m Jodlov vrh

Ni opisa

Opis:

Po lepi poti, ki se zložno vzpenja po kratkem gozdnatem pobočju, pridemo na rob neizrazitega Jodlovega vrha. Naprej je zmerno valovita gozdnata planota. Gozd postaja redkejši, pojavi se nizko borovje, tla so mokrotna. Za rušjem na levi se razprostira barje. Hoja po barjanskih tleh zahteva nekoliko več previdnosti. Na srečo se pot kmalu izboljša in se začne zložno spuščati na lepo jaso z visokimi smrekami. Pridemo v dolinico do majhnega potočka, po nekaj korakih pa do večjega, ki se v bližini izliva v Lobnico. Na drugi strani je jasa, ob njenem robu gremo proti gozdu. Kmalu smo na razpotju: desna pot vodi na Šumik, TV zavije levo.

višina: 1291 m Trije žeblji (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Še malo naprej in smo pri Treh žebljih. Nekdaj je bila tam meja med falsko, konjiško in slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo. Na s. strani je v bližini močvirnata planota s Tihim jezerom, imenovanim tudi Falski ribnik.

višina: 1248 m Trije žeblji

Nekdaj je bila tu meja med falsko, konjiško in slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo.



Opis:

Od Treh žebljev nas vodi lepa ravna pot po gozdnati planoti z ozkimi jasami. Po 10 min. se z desne priključi pot s Klopnega vrha.

višina: 1281 m Kladje (razpotje)

Ni opisa

Opis:

TV gre levo proti Pesku. Približno 10 min. hodimo do gozdne poseke na j. strani, od koder se pokaže Rogla. TV se ne spusti po kolovozu, temveč gre po poti desno v gozd in po 5 min. doseže gozdno cesto na Kladju. Po cesti gremo desno proti zahodu. Po nekaj minutah hoje skrajšamo ovinek po bližnjici na levo. Le nekaj korakov po cesti in spet nas markacije popeljejo na pot desno, tako da skrajšamo velik cestni ovinek. Ko znova pridemo na cesto, smo že blizu potoka Črnava, ki priteče iz Skrbinskega borovja na j. strani Klopnega vrha. Od Treh žebljev je 30 min.

Prečkamo Črnavo in se onkraj mostu zložno vzpnemo po stezi na levo prek majhnega travnika do gozda. Pot se zravna ter nas po gozdu in čez jase v 10 min. spet pripelje na cesto, ki smo jo zapustili pri mostu. Po cesti gremo levo; že po nekaj minutah nas opozorilo na skali usmeri s ceste desno na široko pot, ki poteka vzporedno s cesto. Po 5 min. se naša TV pridruži SPP, ki pride s Klopnega vrha.

višina: 0 m Brvni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Kmalu spet pridemo na gozdno cesto, vendar že po nekaj korakih zavijemo desno na pot, ki prečka potoček izpod bližnjega Brvnega vrha (1332 m). Po slabem kolovozu se zložno vzpnemo na širok hrbet na j. strani Brvnega vrha, od tam pa se spustimo do drugega potočka. Kmalu smo na Zgornji brvi, kjer pridemo na regionalno cesto Oplotnica-Pesek-Lovrenc na Pohorju. Tam se ji priključi gozdna cesta s Klopnega vrha, nekoliko naprej pa še pot iz Lovrenca na Pohorju. Od razpotja, na katerem se je TV združila s SPP, je 30 min.

višina: 1269 m Zgornja brv

Ni opisa
2.4 km, 45 minut Zgornja brv - Koča na Pesku

Opis:

Na Zgornji brvi zavijemo po regionalni cesti na desno. Do 45 min. oddaljenega Doma na Pesku se cesta ves čas zložno dviga. Obdaja nas gozd, le sem in tja se odpre pogled na Roglo.

višina: 1389 m Koča na Pesku
Planinska postojanka:

Koča na Pesku (1386 m) stoji na prevalu med Oplotnico in Radoljno, kjer se na regionalno cesto Oplotnica—Lovrenc na Pohorju priključi lokalna cesta Zreče—Rogla—Pesek. Prvo kočo je leta 1929 postavila Dravinjska podružnica SPD iz Slovenskih Konjic; septembra 1941 so jo požgali partizani. Leta 1951 je novo kočo zgradilo PD Oplotnica.

S kočo upravlja hotel Planja na Rogli. Oskrbovana je vse leto; imajo 40 postelj in restavracijo za 70 oseb. Njihova kuhinja slovi predvsem po divjačinskih specialitetah in po domači hrani. Od tam vodijo številne poti, ki jih lahko spoznate peš ali s konjskega sedla v poletnih mesecih.



Opis:

Od Koče na Pesku gre SPP zložno navzdol po cesti, ki pelje v Lovrenc na Pohorju; po 20 min smo na kraju »Pri mašinžagi« (1338 m), kjer se v ravnino iztekajo smučišča z Rogle. Tu je bila nekoč parna žaga, od katere je ostalo le še ime. Kažipot ob cesti nas usmeri na levo prek ravnine do potoka Radoljna in na drugo stran v hrib, po katerem se pot približno 30 min precej strmo dviga do ravnine, kjer se z leve priključi pot z Rogle.

višina: 1457 m Sedlo komisija (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Čez nekaj minut popelje ravna pot skozi mladi macesnov nasad na v. pobočju Mulejevega vrha (1533 m), odkoder se spet vzpenja po starem gozdu do planote, na kateri je najobširnejše pohorsko barje s šotnim mahom in plazečim borovjem. Hojo olajšajo mostnice, ki so položene na mokrotna tla; kljub temu moramo biti previdni, da ne zagazimo v močvirje. To je območje Lovrenških jezer. Do razglednega stolpa pred prvim jezercem se bomo prebijali 15 min.

višina: 1521 m Lovrenška jezera

LOVRENŠKA JEZERA, 1520 do 1530 m, so zaradi neprepustnih tonalitnih tal nastala v skledastih kotanjah, iz katerih voda ne more pronicati v zemljo. Jezerc je 21, včasih tudi manj, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode; jezera se obnavljajo le s padavinami. Globoka so do 120 cm. Šotno barje z jezeri je dolgo približno kilometer, široko pa do 350 m. Leži v gozdnem rezervatu Lovrenška jezera, ki sega od Mulejevega do Jezerskega vrha. V okolici raste nizek smrekov in borov gozd, okoli jezer pa ruševje. Tod najdemo tudi redke rastline: različne šaše, rjasti sleč, dlakavo in golo mahovnico, divjo rožmarinko, mesojedko okroglolistnato rosiko in še nekatere druge. Ruševje je bivališče ruševcev in kljunačev. Na j. strani jezer je Zavod za spomeniško varstvo Maribor leta 1990 postavil razgledni stolp in do prvih jezer uredil pot po mostnicah. S stolpa je lep razgled na jezersko planoto ter na pohorski hrbet proti vzhodu in zahodu. Ljudska pripovedka pravi, da v jezerih domuje povodni mož Jezernik; če mu skalimo mirno vodo, se nam maščuje z neurjem.



Opis:

Vezna pot od Lovrenških jezer.


Ni opisa

Opis:

Z razpotja nas mokrotna pot popelje na obširno planjo Planinka. Na desni se priključi pot iz Lovrenca na Pohorju čez vrh Planinka (1391 m). Kjer je zdaj planja, so bili pred 180 leti obširni gozdovi, vendar so jih posekali, ker so kmetje potrebovali pašnike za živino. Na njih raste ostra trava volk, poleti cveti arnika, pa tudi panonski svišč, brkata zvončnica in čmerika.

višina: 1488 m Planinka

Ni opisa
2 km, 30 minut Planinka - Šiklarica

Opis:

Pot po planji se zelo počasi spušča proti Jezerskemu vrhu, ki ga lepo vidimo pred seboj. Preseneti nas kažipot na Črni mlaki (1418 m); na njem piše, da je do Ribniške koče še 1 h 30. Mehka pot nas pripelje do smrekovega gozda, skozi katerega se bomo po precej strmem, blatnem kolovozu spustili na preval Šiklarica (1300 m). Malo nad prevalom se lahko ob poti odžejamo pri novo urejenem izviru "Studenec ljubezni" z odlično mrzlo vodo. Od razpotja pod Lovrenškimi jezeri je 45 min.

višina: 1300 m Šiklarica

Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje po Mislinjskem in Križnem grabnu na južni v Josipdol in Ribnico na severni strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta delovala med leti 1794 in 1834 ena znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna, ki je med vsemi najdalj obratovala. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.


2 km, 50 minut Šiklarica - Jezerski vrh

Opis:

Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje na j. v Josipdol in Ribnico na s. strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta med leti 1794 in 1834 delovala ena izmed znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna; znana je po tem, da je obratovala najdlje. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.

Na prevalu je pot nekaj časa precej ravna, potem pa se najprej zložno, nato pa vse bolj strmo vzpenja po smrekovem in bukovem gozdu na v. pobočju Jezerskega vrha. Ko strmina popusti, pridemo na vršno planjo, redko poraslo z nizkimi smrekami. Lepa mehka pot se zložno vzpenja proti kopastemu Jezerskemu vrhu. Kmalu zagledamo visok obelisk spomenika, v kotanji na desni pa med rušjem Ribniško jezero. S prevala Šiklarica na Jezerski vrh je 50 min.

višina: 1536 m Jezerski vrh
Vrh: JEZERSKI VRH

ali RIBNIŠKI VRH, 1537 m, je eden izmed najvišjih pohorskih vrhov. Ker ni poraščen, je z njega lep razgled na prostranstvo Pohorja, proti j. na Mislinjski graben, Paški Kozjak, Graško goro in naprej proti Posavskemu hribovju, proti s. pa na del Dravske doline z Radljami ob Dravi in na pogorje Kozjak s. nad dolino. Na v. strani vrha je v bližini Ribniško jezero, obraslo z rušjem. Pripovedka pravi, da tudi v tem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki naj bi bil jezero tja preselil z Uršlje gore, ker so na njej zgradili cerkev in je zvonjenje zvonov motilo njegov mir. Na z. strani vidimo v bližini Ribniško kočo.

Na Jezerskem vrhu je PD Maribor-Matica postavilo mogočen spomenik padlim borcem planincem; odkrili so ga 10. septembra 1961. Spomenik iz pohorskega tonalita je grajen v obliki kvadrastega obeliska in je visok 12 m. Na njegovi levi strani stoji velika tonalitna vaza, na desni pa tonalitna plošča s posvetilom, ki ga je napisal pesnik Branko Rudolf:

»Kdo naj bi uničil pogum vseh src,
za svobodo gorečih?
Baklo je utrnila noč,
iskra je vnela požar,
duh vaš je ostal v ljudeh,
se v močnih srcih spet zbuja
v ritmu vreten in kladiv,
v silnem šumenju gozdov.«



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1497 m Ribniško jezero

Na v. strani Ribniškega vrha leži v bližini Ribniško jezero, ki ga obrašča nizko borovje. Tudi za to jezero pravi pripovedka, da v njem živi povodni mož Jezemik, ki naj bi bil jezero preselil sem z Uršlje gore, ko so na njej zgradili cerkev in so ga z gore pregnali cerkveni zvonovi, ker so motili njegov mir.