Išči po točkah

Začetek: Skadanščina

Konec: Ankaran

Razdalja: 41.5 km Čas hoje: 11 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 567 m Skadanščina

Skadanščina, 580 m, 45 preb., je gručasta vasica v zavetni legi na j. pobočju hriba Rožce, na katerem stoji cerkvica sv. Roka. Izpred cerkvice je lep razgled na kraški svet Motarskega podolja in na Brkine ter vrhove v hrbtu Čičarije od Slavnika do Učke.


2.6 km, 40 minut Skadanščina - Markovščina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nasproti ceste, po kateri smo prišli iz Slivja, gremo mimo opuščenega vodnjaka na kolovoz, ki nas prek planote, porasle z brinjem in grmičevjem ter delno pogozdene z borovci, v 30 min. pripelje do asfaltirane ceste Markovščina–Skadanščina. Po njej gremo nekaj minut levo navzgor, potem pa se na desno odcepi steza, ki nas ob telefonski napeljavi popelje na hrib Rožce do cerkvice sv. Roka in mimo nje v gručasto naselje Skadanščina, 575 m, 45 preb. Iz Markovščine je 45 min. Od cerkvice je lep razgled na kraški svet Matarskega podolja in na Brkine nad njim, na drugi strani pa na Slavnik in vrhove v Čičariji. Pred vasjo je ob cesti lep spomenik v obliki kamnitega stebra, ki so ga postavili v spomin na vaščane, padle med NOB. Na hiši ob cesti v središču vasi sta dve plošči: na zgornji piše, da je bil 15. novembra 1943 tam ustanovljen 2. bataljon Istrskega odreda NOV, na spodnji pa so imena štirih borcev Istrskega odreda, ki so 15. in 16. junija 1944 v tej vasi padli v boju z Nemci.

višina: 563 m Markovščina

MARKOVŠČINA, 567 m, 115 preb. Gručasto naselje leži v osrednjem delu Matarskega podolja ob mednarodni cesti Trst–Reka. Markovščina je na poti TV iz Ilirske Bistrice na Slavnik edini kraj z gostinsko ponudbo; gostilna Baša je odprta od 12. do 22.ure, ob ponedeljkih in torkih je zaprta. V bližini je več kraških jam in brezen: Drsnica, Mačinovske jame in Jama pod Mavrovcem. V Markovščini so enote slovenske partizanske vojske po kapitulaciji Italije oz. od 12. do 15. septembra 1943 razorožile približno 20.000 italijanskih vojakov.

Markovščina je izhodišče za obisk dvojnega brezna Dimnice v smeri proti Slivju.

MATARSKO PODOLJE, imenovano tudi Podgrajsko, je suha kraška dolina, ki se razteza od Kozine na sz. do dolinskega prevala pri Starodu na jv.; na s. strani podolja se dviga Brkinsko hribovje, na jz. pa Slavniško pogorje. Podolje z nadmorsko višino od 500 do 700 m je dolgo približno 25 km in široko od 2 do 3 km. V celoti je zakraselo; na površju so veliki doli in vrtače, pod njim pa kraške jame in brezna. Na površju ni tekoče vode; vode z Brkinov ponikajo v slepih dolinah ob robu podolja, potem pa tečejo po podzemnih poteh proti izvirom Rižane in kraškim izvirom v Istri. Na podolju so kraški gozdovi, pašniki in gmajne. Poseljeno je le ob cesti Kozina–Reka.


3.3 km, 50 minut Markovščina - Bač pri Materiji

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 528 m Bač pri Materiji

Ni opisa
6.8 km, 2 uri 30 minut Bač pri Materiji - Cigan (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 970 m Cigan (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po nekaj korakih zapustimo cesto, ki zavije levo od Grmade, SPP pa pelje po kolovozu na desno ter po s. pobočju navzdol po nizkem gozdu in po travnikih, poraščenih z leskovjem in brinjem.

višina: 902 m Grmada (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Grmada (razpotje) - Skleda

Opis:

Prečkamo gozdno cesto, naša pot pa se spusti do niže ležeče jase Skleda na j. strani Velike Gobovice (912 m), kjer prečka cesto Hrpelje—Slavnik. S Slavnika 30 min.

višina: 827 m Skleda

Ni opisa
3.3 km, 40 minut Skleda - Prešnica

Opis:

Po travniku se spustimo proti borovemu gozdu na j. pobočju Gabrovega vrha (837 m), ki niže preide v listnat gozd, v katerem prevladujeta bukev in gaber. Desno nad potjo se dviga skalnat čok, domačini ga imenujejo Stena, s katerega je lep razgled na Podgorski Kras in Šavrinsko gričevje za njim. Po lepi široki poti se zložno spuščamo v dolino, odkoder večkrat slišimo drdranje vlaka. Po 30 min od razglednega čoka prečkamo železniško progo Divača—Pulj, od katere se pri ŽP Prešnica odcepi železniška proga proti Kopru. Po vaški ulici vzporedno s progo pridemo v nekaj minutah v središče Prešnice pri cerkvi.

S Slavnika do Prešnice je 1 h 30 zmerne hoje.

višina: 463 m Prešnica
Prešnica,

480 m, 133 preb., strnjena vas ob stranski cesti Kozina—Podgorje ob vznožju Gabrovega vrha. V središču vasi je stara kamnita cerkvica sv. Jederti, zgrajena leta 1668, z značilnim kraškim prostostoječim zvonikom, ki pa je bil zgrajen leta 1867. Po pobočju nad vasjo pelje železniška proga Divača—Pulj. Vaščanom, ki imajo hiše na ravnem, pravijo Zdulanjci, onim na pobočju pa Zguranjci. Z roba nad vasjo je lep razgled po Podgorskem Krasu, planoti na višini okoli 500 m, ki se vleče od Socerba in Črnega Kala na z. do Lanišča na jv. na Hrvaškem. Čeprav stoji Prešnica na kraškem svetu, je v vasi tik pod nekdanjim šolskim poslopjem neusahljiv studenec. V okolici je več kraških jam, med njimi tudi Skednjič, v kateri so se skrivali vaščani ob vpadih Turkov.


3.3 km, 45 minut Prešnica - Petrinje

Opis:

Od cerkve gremo skozi vas po cesti proti Kozini. Po nekaj minutah pridemo do odcepa stranske asfaltne ceste na levo v bližini nekdanje velike šole na vzpetini nad cesto. Po cesti, ki kmalu postane vaški kolovoz, se spustimo v rodovitno flišno dolino V dolu. Lep pogled na Prešnico in Slavnik v ozadju. Sprva pelje kolovoz po desni strani doline, po 10 min hoje pa se odcepi na levo slabši kolovoz, po katerem pridemo na levo stran doline. Po levem robu doline pod Zajčjim hribom (499 m) gremo še naprej v isti smeri proti z. V dolini, ki je čedalje širša, so lepe njive in travniki. Od daleč že slišimo hrup z magistralne ceste. Okolica poti ob robu doline dobiva čedalje bolj kraški značaj: kamnite ograje ob kolovozu, brinje, ruj, bori. Po 30 min iz Prešnice pridemo do magistralne ceste Kozina—Koper. Prekoračimo asfaltno cesto do vzporedne makadamske lokalne ceste, po kateri krenemo na levo zložno po nizki vzpetini. Ko se cesta zravna, zagledamo prve hiše v Petrinjah. Kmalu smo v središču vasi. Pri prehodu čez sedanjo magistralno cesto in pri dostopu v Petrinje bodo morda po izgradnji avtoceste nastale na SPP manjše spremembe, zato se ravnajte po markacijah.

lz Prešnice v Petrinje je 45 minut.

višina: 417 m Petrinje

PETRINJE, 418 m, 47 preb., značilna kraška vasica ob Vznožju griča Brgodca (447 m), ki jo varuje pred burjo. Mimo pelje magistralna cesta Kozina—Koper. Na j. strani ceste je rodovitna dolinica Petrinjska vala, kjer je najbližji izvir žive vode; na hribčku Soligrad (472 m) nad j. robom dolinice naj bi nekdaj stalo gradišče. Na drugi strani ceste je ob vznožju griča Gavje (465 m) cerkvica sv. Boštjana iz leta 1672. V središču vasi je zanimiva kamnita kapelica Matere Božje, ki so jo postavili leta 18o3, nasproti nje pa je kamniti vaški vodnjak.



Opis:

V središču vasi nas markacija usmeri na levo na travniški kolovoz, ki pelje malo nad magistralno cesto proti z. Po kakih 300 m od vasi zavije na desno proti s. Kolovoz se tu in tam spremeni v pot, ki pelje po ravni kraški planoti, redko porasli z nizkimi hrasti, bori in brinjem. Na s. strani vidimo na bližnjem griču Priloge, ki se neznatno dviga nad planoto, gručasto vas Ocizlo (445 m) s cerkvijo sv. Magdalene, levo od nje vas Beka (419 m) nad dolino potoka Grižnik, zadaj pa se že kažejo zgornje strmine znamenite doline Glinščice. Po 40 min pridemo na boljši kolovoz na s. strani slemena Škrklovice (461 m), ki se obrne proti jz. Po nekaj minutah smo v borovem gozdu; po kratki prijetni hoji pridemo na piano do lokalne ceste Kastelec - Beka.

višina: 414 m Klančič (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gremo proti borovemu gozdu in Socerbu do asfaltne ceste, ki pripelje iz vasi Socerb do parkirišča pri gradu. Od tam gremo dalje po gozdni poti mimo razpotja, kjer se pot odcepi proti Sveti jami.

višina: 429 m Sveta jama (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do bližnjega gradu Socerb.

višina: 435 m Socerb

SOCERB, 389 m, se imenujeta grad in vasica na kraškem bregu, odkoder se odpira čudovit razgled na Istro, Tržaški zaliv od Savudrije do Gradeža, Trst in njegovo okolico. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Dolomite ter Karnijske in Julijske Alpe. Staro ljudsko ime vasice je Strmec, s katerim so povedali, da leži v strmini 300 m nad dolino. Tik pod gradom in po kraškem robu proti s. poteka državna meja. V dolini pod gradom so znani slovenski kraji Dolina, Mačkovlje in Boljunec, v. od Boljunca pa vidimo spodnji konec kanjona reke Glinščice, kjer se v stenah urijo tržaški alpinisti.

Grad Socerb stoji na 40 m visoki pečini. To pomembno strateško lego so poznali že Iliri, ki so tu zgradili gradišče. V starem veku je bilo obrambna postojanka. V srednjem veku so postavili grad z obzidjem. V začetku 13. stol. so ga imeli v lasti Benečani, ki so leta 1413 okrepili njegove utrdbe. Leta 1511 sta Socerb zavzela Nikolaj Ravbar in Krištof Frankopan; leta 1535 so se ga spet polastili Benečani, ki so ga obdržali do leta 1576. Potem je postal sedež zemljiške posesti in je večkrat menjal lastnike. Leta 1780 je strela povzročila požar, ki je grad onesposobil za prebivanje. Šele v letih 1924 in 1925 so ga delno obnovili. Zdaj je v gradu restavracija.

V bližini gradu je Sveta jama, v kateri je prebival leta 284 umrli tržaški mučenik sv. Socerb. Kraška jama je dolga 150 in globoka 50 m; v njej so ogromni kapniški stebri. Že od nekdaj je bilo v prvem prostoru romarsko svetišče, ki so ga pred leti ponovno uredili.


1.2 km, 10 minut Socerb - Prebeng

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 208 m Prebeng

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Prebeng - Breg (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 110 m Breg (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Breg (razpotje) - Osp

Opis:

Pred seboj zagledamo mogočne stene nad Ospom in že smo v vasi.

višina: 59 m Osp

OSP, 53 m, 166 preb., gručasta vas v Osapski dolini, stisnjena pod strmo pobočje Brega. Podoba zgornjega dela vasi pod steno kaže vse značilnosti istrsko-kraškega kamnitega stavbarstva. V vasi stoji cerkev sv. Tomaža, zgrajena v 17. stoletju; njena predhodnica je stala v dolini. V dolini so polja, travniki, sadovnjaki in brajde vinske trte; v njej je čutiti vpliv bližnjega morja. Največja znamenitost kraja je mogočni skalni amfiteater nad vasjo, kjer po navpičnih in previsnih stenah plezajo alpinisti in prosti plezalci. V najglobjem delu amfiteatra je mogočen spodmol, kjer je bila nekoč kraška jama, a se je njen strop udrl; tu je vhod v jamo Grad ali Osapsko jamo. Pod spodmolom so ostanki gradu; pred jamo je ohranjen obrambni zid, za katerim so imeli vaščani zatočišče pred turškimi napadi. lz Osapske jame, dolge l km, priteka Osapska Reka, ki teče po dolini in ponikne malo pred izlivom v morje. V stenah raste Tommasinijeva popkoresa, ki so jo prvič odkrili ob koncu prejšnjega stoletja prav v teh stenah; v gozdičku nad spodmolom je edino samoniklo lovorovo rastišče v Sloveniji, v njem pa raste tudi zimzeleni hrast ali črnika. V stenah gnezdijo poleg kavk in skalnih golobov tudi zelo redke vrste ptic: velika uharica, planinski hudournik in modri drozg. V drugem, nekoliko južnejšem udoru, je manjša jama, imenovana Mišja luknja.


2.2 km, 30 minut Osp - Križpot

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 12 m Križpot

Ni opisa
2.9 km, 50 minut Križpot - Rabujez

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 6 m Rabujez

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 20 minut Rabujez - Jelarji (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 207 m Jelarji (razpotje)

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Jelarji (razpotje) - Hrvatini

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 163 m Hrvatini

HRVATINI, 120 do 160 m, 1126 preb., slemensko naselje v osrčju Miljskega polotoka med Miljskim zalivom na s. in Koprskim zalivom na j. Sestavlja ga šest zaselkov. Prebivalci so v glavnem zaposleni v Ankaranu, Kopru in Dekanih, nekaj pa jih dela tudi v Miljah in Trstu. Na j. gričevnatih pobočjih so obsežni vinogradi; najbolj znani sorti sta malvazija in refošk. Gojijo tudi oljke, na s. strani slemena pa so večinoma njive in sadovnjaki. Na območju Hrvatinov je več opuščenih kamnolomov; v drugi polovici 19. stol. so v njih lomili kamenje za gradnjo tržaškega pristanišča.

S slemena se odpira prelep pogled na Miljski zaliv, Milje in Trst v neposredni bližini, ki smo jih že zagledali, ko smo v Božičih prišli na regionalno cesto. Še lepši je razgled z vzpetin Gradišče ali Kaštelir (244 m) na desni, kjer je bila nekdaj ilirska naselbina, in z Vrha sv. Mihela (198 m) na levi. Prek obeh vzpetin teče državna meja, ki je med njima potegnjena v ravni črti. Pred nami je na tej strani zaliva mesto Milje, na drugi strani pa industrijsko pristanišče v Škednju, levo ladjedelnica sv. Marka in j. del Trsta. Na v. strani zaliva se bleščijo velike cisterne ob robu naselja Žavlje, daleč zadaj pa se v tej smeri kaže Nanos, pred njim vidimo na kraški planoti znano vas Bazovico. Če je ozračje čisto, se nad Trstom in za planoto Krasa in Trnovskega gozda vidijo Julijske Alpe s Triglavom.


2.2 km, 45 minut Hrvatini - Ankaran

Opis:

Po regionalni cesti, na katero smo prišli pri gostilni Tri pinije, zavijemo na levo proti z. Miljskega polotoka. Na prvem odcepu se po asfaltni ulici spustimo na levo v središče naselja Hrvatini. Skozi naselje pridemo na regionalno cesto iz Hrvatinov (in iz Milj) proti Kopru. Po cesti se zložno spuščamo do bližnjega odcepa ožje asfaltne ceste v Ankaran; kažipot na odcepu. Smo v zaselku Norbedi, hišne številke Hrvatini. Skozi lep zaselek pridemo v nekaj minutah do nove ceste, ki pripelje z desne po pobočju. Po cesti se spustimo do bližnjega kovinskega električnega droga, kjer se na desno odcepi gozdni kolovoz »Ivančičeva cesta« (dvojezična ulična tabla). Na to cesto nas usmeri planinska markacija. Po kakšnih 250 m hoje po kolovozu se odcepi na desno široka planinska pot, ki je tudi trim steza in se spusti skozi goščavo ha z. strani slemena. Po 15 min pridemo na plano do nove ankaranske cerkve. Od cerkve gremo okoli 100 m po cesti, potem pa zavijemo v desno in po 10 min smo že pri zadnji točki Slovenske planinske poti, pri bifeju »Bistro« pri ankaranski pošti. S Hrvatinov 45 minut.

S Spodnjih Škofij do Ankarana je 1 h 30.

višina: 28 m Ankaran

ANKARAN, 18 m, 2984 preb., zdraviliško turistično naselje na j. obali Miljskega polotoka; k Ankaranu spada še devet zaselkov. Razpotegnjeno naselje leži ob cesti, ki se odcepi na križišču cest Koper - Trst - Ljubljana in pelje na mejni prehod Lazaret. Središče naselja je v novem stanovanjskem predelu s. od ceste, kjer so AP, pošta in trgovski center, na j. strani pa turistični kompleks z morskim kopališčem, hotelom Adria in počitniškimi domovi. V naselje Ankaran spadata tudi Ortopedska bolnišnica s posebno osnovno šolo v Valdoltri in Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču. Precej prebivalcev je zaposlenih v obeh zdravstvenih zavodih in turizmu, ki se je močno razvil po letu 1960, drugi pa delajo v Kopru in Dekanih. Sredozemsko podnebje in zavetna lega dajeta odlične pogoje za rast subtropske flore, pridelovanje zgodnjega sadja, poljščin in vrtnin ter za vinogradništvo.

Območje Ankarana je bilo naseljeno že v rimski dobi. Najbrž se je imenovalo Ultra, kar je za takratne prebivalce Kopra pomenilo kraj onstran morja. Predhodnica današnje cerkve sv. Nikolaja je bila zgrajena okoli leta 900. Leta 1072 jo je tržaški škof podelil benediktinskemu samostanu v Benetkah, ki je tu postavil samostan sv. Nikolaja. Po ukinitvi samostana je leta 1775 kupil stavbo koprski plemenitaš Madonizza; leta 1922 je bila preurejena v hotel Adria, ki je bil po 2. svetovni vojni popolnoma obnovljen. Nekdanja samostanska cerkev je v novejšem času prav tako namenjena za gostinsko ponudbo. Leta 1984 je bila posvečena nova sodobna cerkev sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena v razvijajočem se novem naselju; s slikami jo je opremila akademska slikarka Mira Ličen iz Pirana in si jo velja ogledati. Mimo nje smo prišli na naš cilj - v Ankaran.

Žig je v bifeju »Bistro«, Regentova ulica 1 (stanovanjsko-poslovni blok, v bližini je tudi pošta Ankaran). Za žig skrbi OPD Koper.