Išči po točkah

Začetek: Socerb

Konec: Socerb

Razdalja: 7.9 km Čas hoje: 2 uri 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 435 m Socerb

SOCERB, 389 m, se imenujeta grad in vasica na kraškem bregu, odkoder se odpira čudovit razgled na Istro, Tržaški zaliv od Savudrije do Gradeža, Trst in njegovo okolico. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Dolomite ter Karnijske in Julijske Alpe. Staro ljudsko ime vasice je Strmec, s katerim so povedali, da leži v strmini 300 m nad dolino. Tik pod gradom in po kraškem robu proti s. poteka državna meja. V dolini pod gradom so znani slovenski kraji Dolina, Mačkovlje in Boljunec, v. od Boljunca pa vidimo spodnji konec kanjona reke Glinščice, kjer se v stenah urijo tržaški alpinisti.

Grad Socerb stoji na 40 m visoki pečini. To pomembno strateško lego so poznali že Iliri, ki so tu zgradili gradišče. V starem veku je bilo obrambna postojanka. V srednjem veku so postavili grad z obzidjem. V začetku 13. stol. so ga imeli v lasti Benečani, ki so leta 1413 okrepili njegove utrdbe. Leta 1511 sta Socerb zavzela Nikolaj Ravbar in Krištof Frankopan; leta 1535 so se ga spet polastili Benečani, ki so ga obdržali do leta 1576. Potem je postal sedež zemljiške posesti in je večkrat menjal lastnike. Leta 1780 je strela povzročila požar, ki je grad onesposobil za prebivanje. Šele v letih 1924 in 1925 so ga delno obnovili. Zdaj je v gradu restavracija.

V bližini gradu je Sveta jama, v kateri je prebival leta 284 umrli tržaški mučenik sv. Socerb. Kraška jama je dolga 150 in globoka 50 m; v njej so ogromni kapniški stebri. Že od nekdaj je bilo v prvem prostoru romarsko svetišče, ki so ga pred leti ponovno uredili.


4 km, 50 minut Socerb - Breg (razpotje)

Opis:

Z gradu sestopimo po kamnitih stopnicah v vasico, stisnjeno pod gradom in po lokalni cesti mimo cerkve sv. Socerba do ceste Črni Kal—obmejni prehod Socerb—Trst; po njej gremo na levo proti 2 km oddaljeni vasi Kastelec (324 m). Cesta se počasi spušča po kraški planoti, imenovani Spodnji Kras. Vas naj bi dobila ime po predzgodovinskem gradišču; sledove so našli na hribčku nad vasjo. Pri cestni tabli na začetku vasi Kastelec zavijemo po vaški cesti na desno, z nje pa kmalu na pot prek travnikov, ponekod ograjenih za živino, do roba Spodnjega Krasa, odkoder zagledamo Osapsko dolino od Črnega kala na jv. do Žaveljskega zaliva na sz. in Tinjan, ki se dviga na j. strani doline. Po strmem j. pobočju kraške planote, imenovanem Breg, se pot v ključih spušča proti dolini, najprej med nizkimi hrasti in grmičevjem, proti dolini pa že po gozdu, kjer preide v gozdni kolovoz.

višina: 110 m Breg (razpotje)

Ni opisa
4 km, 1 ura 40 minut Breg (razpotje) - Socerb

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z gradu sestopimo po kamnitih stopnicah v vasico, stisnjeno pod gradom in po lokalni cesti mimo cerkve sv. Socerba do ceste Črni Kal—obmejni prehod Socerb—Trst; po njej gremo na levo proti 2 km oddaljeni vasi Kastelec (324 m). Cesta se počasi spušča po kraški planoti, imenovani Spodnji Kras. Vas naj bi dobila ime po predzgodovinskem gradišču; sledove so našli na hribčku nad vasjo. Pri cestni tabli na začetku vasi Kastelec zavijemo po vaški cesti na desno, z nje pa kmalu na pot prek travnikov, ponekod ograjenih za živino, do roba Spodnjega Krasa, odkoder zagledamo Osapsko dolino od Črnega kala na jv. do Žaveljskega zaliva na sz. in Tinjan, ki se dviga na j. strani doline. Po strmem j. pobočju kraške planote, imenovanem Breg, se pot v ključih spušča proti dolini, najprej med nizkimi hrasti in grmičevjem, proti dolini pa že po gozdu, kjer preide v gozdni kolovoz.

višina: 435 m Socerb

SOCERB, 389 m, se imenujeta grad in vasica na kraškem bregu, odkoder se odpira čudovit razgled na Istro, Tržaški zaliv od Savudrije do Gradeža, Trst in njegovo okolico. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Dolomite ter Karnijske in Julijske Alpe. Staro ljudsko ime vasice je Strmec, s katerim so povedali, da leži v strmini 300 m nad dolino. Tik pod gradom in po kraškem robu proti s. poteka državna meja. V dolini pod gradom so znani slovenski kraji Dolina, Mačkovlje in Boljunec, v. od Boljunca pa vidimo spodnji konec kanjona reke Glinščice, kjer se v stenah urijo tržaški alpinisti.

Grad Socerb stoji na 40 m visoki pečini. To pomembno strateško lego so poznali že Iliri, ki so tu zgradili gradišče. V starem veku je bilo obrambna postojanka. V srednjem veku so postavili grad z obzidjem. V začetku 13. stol. so ga imeli v lasti Benečani, ki so leta 1413 okrepili njegove utrdbe. Leta 1511 sta Socerb zavzela Nikolaj Ravbar in Krištof Frankopan; leta 1535 so se ga spet polastili Benečani, ki so ga obdržali do leta 1576. Potem je postal sedež zemljiške posesti in je večkrat menjal lastnike. Leta 1780 je strela povzročila požar, ki je grad onesposobil za prebivanje. Šele v letih 1924 in 1925 so ga delno obnovili. Zdaj je v gradu restavracija.

V bližini gradu je Sveta jama, v kateri je prebival leta 284 umrli tržaški mučenik sv. Socerb. Kraška jama je dolga 150 in globoka 50 m; v njej so ogromni kapniški stebri. Že od nekdaj je bilo v prvem prostoru romarsko svetišče, ki so ga pred leti ponovno uredili.