Išči po točkah

Začetek: Tošč

Konec: Poljane nad Škofjo Loko

Razdalja: 14.7 km Čas hoje: 4 ure 20 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1016 m Tošč
Vrh:

TOŠČ, 1021 m, je drugi najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Po večini je obrasel z gozdom, le j. pobočje je delno travnato. Tudi vrh je na s. strani porasel, zato razgled s Tošča ni tako obširen kot z Grmade. Lepo pa je pogledati hribovit svet na j. strani proti Polhovemu Gradcu in Polhograjsko goro s cerkvijo sv. Lovrenca nad njim ter proti Črnemu Vrhu. Ob z. vznožju opazimo cerkev sv. Jederti. Sicer pa je Tošč priljubljena planinska izletniška točka, zlasti spomladi in jeseni. Nanj lahko pridemo tudi po LPP od Mihelčičevega doma na Govejku (734 m, 2 h). Kovinski žig je v skrinjici, pritrjeni na drevo. Tošč je obvezna kontrolna točka LPP in Polhograjske planinske poti.


3.7 km, 1 ura Tošč - Gradišče

Opis:

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

višina: 788 m Gradišče

Ni opisa

Opis:

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

višina: 822 m Kopačev vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

višina: 794 m Prosenov grič (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

višina: 906 m Prosen

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Prosen - Kuzovec

Opis:

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 855 m Kuzovec

Ni opisa

Opis:

Pri kapelici na prevalu nad kmečkim turizmom Pri Koširju zavije na prvem razpotju na desno cesta s planinsko potjo na Valterski vrh in naprej v Log nad Škofjo Loko, levo navzdol pa cesta mimo Koširja na Sivko in v Lučine; po tej gre tudi E-7. Le nekaj korakov od kapelice je križišče: po desni cesti bi čez Bukov Vrh prišli na Visoko v Poljanski dolini, leva pa pelje na Pasjo ravan, v Suhi Dol in v Poljane nad Škofjo Loko.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pasje ravni. Na jv. strani se nam večkrat pokaže cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, v pobočja na tej strani pa se zajedajo globoke grape pritokov Velike Božne.

višina: 899 m Pasja ravan (razpotje V)

Ni opisa

Opis:

Sledimo markacijam na vrh Pasje ravni, ki je najvišji vrh Polhograjskih dolomitov (1030 m).

višina: 1026 m Pasja ravan
Vrh:

PASJA RAVAN, 1029 m, je najvišji hrib v Polhograjskem hribovju, po njem poteka razvodje med Gradaščico na j. in Poljansko Soro na s. Pobočja so porasla z gozdovi, po večini bukovimi, na slemenu pa je široka ravan s senožetmi. Samotne kmetije na j. pobočju sodijo v razloženo naselje Črni Vrh s središčem pod cerkvijo sv. Lenarta, ki jo vidimo na jv. strani.

Na območju Pasje ravni, kjer se cesta s črnovrške strani prevali proti Poljanam, stoji ob cesti lep spomenik NOB. Na zgornji plošči preberemo, da so se borci Cankarjevega bataljona 26. in 27. decembra 1941 na tem območju junaško bojevali s premočnimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami. Na spodnji plošči pa je zapisano, da so se borci 7. SNOUB Franceta Prešerna 26. septembra 1944 ves dan uspešno bojevali z močnejšim sovražnikom; v boju je padlo šest borcev Prešernove brigade.


0.9 km, 10 minut Pasja ravan - Dajno brdo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Dajno brdo (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po nekaj korakih se na levo odcepi planinska pot v Vinharje. Nadaljujemo po gozdni cesti, in ko nas ta pripelje na plano, zagledamo Bukov vrh s cerkvijo sv. Sobote. Nad cesto je bil nekdaj gozd, zdaj pa je tam travnato pobočje. Cesta čez travnik nas pripelje do velike Mežnarjeve domačije, Bukov Vrh 16, tik pod hribčkom s cerkvijo. Do te domačije vodi tudi asfaltirana cesta z Visokega pri Poljanah.

Od spomenika na Pasji ravni do Mežnarjeve domačije je 1 h.

višina: 797 m Bukov vrh

BUKOV VRH, 100 preb., je razloženo naselje samotnih kmetij po slemenih in terasah Bukovega vrha (832 m) in sz. obronkih Pasje ravni. Na vrhu stoji cerkev Žalostne Matere božje. Na kartah je označena kot cerkev sv. Sobote in je znana tudi kot božja pot. Prvotno gotsko stavbo so leta 1739 prezidali in barokizirali. Zanimiva je štukaturna ornamentika iz 17. stol. Območje Bukovega vrha so od 12. do 14. stol. naselili Slovenci iz Koroške.

Decembra 1941 so Nemci izvedli prvi napad na območje Bukovega vrha in požgali domačijo pri Narigarju. Pri Skobelju se je Cankarjev bataljon 27. decembra 1941 spopadel z veliko močnejšimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami.


1.1 km, 20 minut Bukov vrh - Kamnic

Opis:

Od Mežnarjeve domačije se v treh minutah po travnatem pobočju Bukovega vrha povzpnemo do cerkve. Pri njej se ustavimo zaradi lepega razgleda na vse strani, zlasti na Škofjeloško hribovje od Starega vrha do Blegoša ter na Julijce na sz., na Lubnik, na gorenjsko ravnino okrog Brnika in Kamniško-Savinjske Alpe na s., na Pasjo ravan v bližini na jv. ter na hribovit svet Polhograjskih Dolomitov proti j. Na v. se nad grapo Sovpat dviga gora Polhovec (948 m); na njeni z. strani je tik nad grapo majhno naselje Valterski Vrh (685 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba.

Od cerkve se pot spusti po travnatem sz. pobočju do bližnje domačije Kamenšek, ki jo zagledamo že z vrha. Na levi je pod strmim pobočjem ozka Hotoveljska grapa, ob njenem izteku v Poljansko dolino pa že opazimo Poljane. Desno od Poljan stoji na hribčku nad dolino cerkev sv. Volbenka v Logu.

višina: 773 m Kamnic

Ni opisa
1.7 km, 20 minut Kamnic - Kucelj

Opis:

Pot se priključi na travniški kolovoz, po katerem gremo mimo Kamenškove domačije na desni do lipe, kažipot na njej pa nam pokaže levo navzdol po travnatem pobočju v gozd. Le nekaj korakov po gozdu in že pridemo na plano. Na pobočju pod kolovozom so ograde, v katerih se pasejo jeleni. Lepo vidimo Poljane, Gabrško goro na drugi strani doline in Lubnik na severu. Po 10 min. smo od Kamenška pri domačiji Platiša, malo pod našo potjo. Na pobočju nad domačijo je grob partizana Kazimirja Ložarja - Metoda, ki je padel 12. 3. 1944. Z ovinka dovozne ceste malo pod domačijo nam kažipot pokaže našo pot na levo po travniškem kolovozu. Na začetku poti raste visoka lipa. Po travnatem pobočju smo v 5 min. v mešanem gozdu. Nad potjo dvakrat opazimo električni kabelski vod. S kolovoza pridemo na stezo, po kateri se spustimo na zaraščeno travnato pobočje nad potjo in do drogov s telefonskim kablom. Na desni je velik travnik Ahternikove kmetije, vendar hiše ne vidimo. Po nekaj minutah zagledamo ob robu gozda nov lesen križ, ob njem pa starega. Pot nadaljujemo po travniku, ki ga zarašča gozd. Pridemo v gozd. Široka pot pelje po s. strani hrbta hriba Kucelj (505 m) nad globoko grapo na desni.

višina: 496 m Kucelj

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Kucelj - Hotovlja

Opis:

Po 10 min. od križa postane pot steza, ki se obrne na j. stran hriba. Pa ozki stezi, ki je speljana v okljukih, po 10 min. sestopimo po strmem gozdnatem pobočju Kuclja v ozko dolino potoka Hotoveljščica. Po brvi čez Hotoveljščico pridemo na asfaltirano cesto Poljane-Črni Vrh in v naselje Hotovlja.

višina: 385 m Hotovlja

Hotovlja, 400 m, 256 preb., je gručasta vas ob Hotoveljščici, pred njenim izlivom v Poljansko Soro. Iz Hotovlje izvira rod slikarjev Šubicev; spominska plošča na Dovjakovem mlinu pove, da je bila družina slikarjev Šubicev znana že v 16. stoletju. Tam je bil rojen tudi slikar in grafik Ive Šubic (1922–1989). Vaščani te vasi so decembra 1941 dali pobudo za »poljansko vstajo«. V gozdovih nad vasjo je bil leta 1942 štab Škofjeloškega bataljona in sedež pokrajinskih političnih organizacij.



Opis:

Ob naši poti do Hotovelj so nameščeni leseni kažipoti "Bukov vrh", ki označujejo romarsko pot iz Poljan do cerkve na Bukovem vrhu.

Od Hotovlje do pol kilometra oddaljenih Poljan gremo po asfaltirani cesti proti Poljanski Sori, čez most prečkamo reko ter gremo naprej do križišča na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas in na drugo stran v središče Poljan.

višina: 386 m Poljane nad Škofjo Loko

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 386 m, 390 preb., so staro naselje, po katerem je dobila ime Poljanska dolina. Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro je ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Nova cesta je zdaj speljana zunaj starega jedra. Novi deli naselja so se razširili predvsem nad cesto proti Gorenji vasi, kjer je tudi šola, ter ob cesti proti Volči. V kraju je obrat industrije termičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, tam so tudi pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. V gostilni Na Vidmu in pri zasebnikih so na voljo tudi prenočišča. Sodobna cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1970 namesto nekdanje med vojno poškodovane baročne cerkve iz 18. stol.

Poljane so znane po »poljanski vstaji«; vaščani in okoličani so namreč po napadu Nemcev decembra 1941 na Bukov Vrh množično odšli v partizane. Borci Cankarjevega bataljona so potem v dolini porušili več mostov, da bi s tem preprečili izseljevanje Slovencev, decembra 1941 pa so uničili tudi žandamerijsko postojanko v vasi. Pomembna je bila tudi akcija Prešernove brigade 22. oktobra 1944, ko so partizani uničili nemško postojanko v Poljanah. V spomin 165 padlim borcem za svobodo so leta 1960 v središču vasi postavili lep spomenik, na »poljansko vstajo« pa spominja velika stenska freska na stavbi nasproti spomenika, darilo domačina, borca in akademskega slikarja Iveta Šubica kraju ob 40. obletnici vstaje. Leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so v kraju postavili tudi spominsko znamenje s kažipoti do prestolnic vseh držav članic EU.

Poljane so zapisane tudi v slovenski kulturni zgodovini, saj so bile rojstni kraj številnih znamenitih Slovencev, med njimi pisatelja in politika Ivana Tavčarja (1851–1923) – na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, pred hišo pisateljev doprsni kip, pokopan pa je v grobnici pri Tavčarjevem dvorcu na bližnjem Visokem – znanih slikarjev Alojza Šubica (1865–1905) ter bratov Janeza (1850–1889) in Jurija Šubica (1855–1890), podobarja Jožeta Šubica (1862–1929), geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka (1838–1908) ter filozofa Aleša Ušeničnika (1868–1952).