Išči po točkah

Začetek: Tolminska korita

Konec: Matajur

Razdalja: 29.2 km Čas hoje: 10 ur 20 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 219 m Tolminska korita

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Tolminska korita - Tolmin

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez Tolminske Ravne. Iz Tolminskih Raven 90 min.

višina: 193 m Tolmin

Ni opisa
13.8 km, 3 ure 40 minut Tolmin - Idrsko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 211 m Idrsko

Ni opisa
7.3 km, 3 ure Idrsko - Avsa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 861 m Avsa

Ni opisa
4.2 km, 2 uri Avsa - Glava (razpotje)

Opis:

Z vasi Avsa (860 m) nad Livkom se pot vzpenja po sv. pobočju Glave (1193 m) čez senožeti in po gozdu proti Mrzlemu vrhu (1358 m) ter na njegovi jv. strani pride na gozdno cesto z vasi Avsa na Idrsko planino (1250 m) na s. strani Mrzlega vrha. Nekaj časa po gozdni cesti proti z. do odcepa poti, ki pripelje po planoti pod Glavo do poti z vasice Svino.

višina: 1406 m Glava (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Glava (razpotje) - Glava

Opis:

Nadaljujemo do vrha Glave.

višina: 1514 m Glava

Ni opisa

Opis:

Pot se malo pod vrhom združi s potjo z Avse; od tod po poti tik pod vršnim grebenom proti z. na vrh. 4 h.

višina: 1639 m Matajur
Vrh:

MATAJUR, 1642 m, je najvišja gora Matajurskega pogorja, ki ga sestavljajo gorske enote Kolovrat, Matajur in Mija. Matajur je osrednja gora pogorja; čez vrh poteka državna meja. Na jz. se na Livškem prevalu navezuje na dolgo sleme Kolovrata (najvišji vrh Kuk, 1243 m). Na sz. padajo strma, večji del skalnata pobočja v sotesko reke Nadiže, ločnice Matajurja od Mije (1243 m), ki je bila nekdaj del prvotnega Matajurja, pa jo je zareza Nadiže ločila od celote. J. položno pobočje vrha gore prehaja v Beneškoslovensko hribovje, razrezano s številnimi dolinami in grapami; zaradi dobrih naravnih pogojev segajo tod vasi precej visoko. Razčlenjena so tudi v. pobočja nad Soško dolino.
Matajur sestavljajo kredne kamnine, apnenec, lapor in brečija. Matajur je s svojimi geološko-petrografskimi pasovi, razvrščenimi v smeri od jv. proti sz. nadaljevanje in zaključek Dinarskega gorskega sistema. Na višini od 1000 do 1250 m obdajajo goro obsežne zmerno nagnjene terase z glavnimi matajurskimi planinami. Matajur je precej gozdnat, vendar so ga precej iztrebili za košenice in planine. Na j. pobočju je najvišja vas Matajur (955 m), na naši strani meje pa Avsa (800-900 m). Zaradi skromnih njiv na v. pobočjih se prebivalci ukvarjajo v glavnem z živinorejo, na j. položnejših pobočjih pa je zaradi ugodnejših klimatskih razmer in vpliva morja v niže ležečih predelih razvito sadjarstvo in poljedelstvo in tudi vinogradi segajo kar do 700 m visoko. Na obeh straneh meje so idealni smuški tereni, na naši strani na Livku.
Razgled z Matajurja je izredno lep. Na s. in sv. se širijo Julijske Alpe, tik nad dolino Soče se na desni mogočno dviga Krn, na levi pa se vleče hrbet Stola. Na j. so najprej pred nami hribčki Beneškoslovenskega hribovja, potem pa se širi Furlanska ravnina vse do Ogleja in Benetk. Na z. je v bližini Mija, za njo Breginjskikot, v dalji pa vidimo grebene Karnijskih Alp in vrhove Dolomitov. Proti v. vidimo pod nami pobočja Matajurja, dolino Soče in dolgi greben Spodnjih Bohinjskih gora, proti jv. pa hrbet Kolovrata in Kambreško pogorje.
Na naši strani meje ni planinske postojanke, na italijanski pa je 45 min pod vrhom koča Guglielmo Pelizzo (1320 m), do katere pripelje asfaltirana cesta. Na italijanski strani vrha je lepa kapelica, posvečena Kristusu Odrešeniku, ki so jo leta 1962 postavili na pobudo Čedajske sekcije Italijanskega alpinističnega kluba (CAI).