Išči po točkah

Začetek: Strane

Konec: Suhi vrh

Razdalja: 9.1 km Čas hoje: 4 ure 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 658 m Strane

STRANE, 656 m, 72 preb. Gručasto naselje leži na jv. pobočju Nanosa v z. delu Spodnje Pivke. Dostop je s stare magistralne ceste Postojna–Razdrto. Nad naseljem se dviga skalni rob Nanosa, imenovan Rujava stena, nad njo pa se vzpenja Maj. Sredi vasi stoji cerkev Svetega križa. Pri cerkvi raste navadna tisa, ki je zavarovana kot naravni spomenik. Ob njej je Gozdno gospodarstvo Postojna namestilo tablo s podatki o tem drevesu. Tisa je dvodomno drevo, iglice, lubje in seme so strupeni. Po ustnem izročilu je bila posajena leta 350. Njen premer je 122 cm, obseg 384 cm, visoka pa je 12 m. Legenda pravi, da sta pod tiso pridigala sv. Ciril in Metod, ki sta tod potovala v Rim. V bližini raste mlajša tisa, a je tudi ta stara že skoraj 200 let. Strane slovijo po odlični pitni vodi, ki privre na dan v osmih izvirih; iz nekaterih črpa vodo tudi postojnski vodovod. Odžejamo se lahko pri urejenem izviru ob cesti pod cerkvijo.

Od jeseni 1943 do jeseni 1944 je bil v Stranah sedež poveljstva mesta Postojna, tam je bila tudi partizanska krojaška in čevljarska delavnica. Pod Rujavo steno je leta 1944 delovala tehnika Nanos. Jeseni 1943 in aprila 1944 so Nemci vas poškodovali s topovskimi izstrelki, jeseni 1944 pa so zažgali štiri hiše skupaj z gospodarskimi poslopji. Sredi vasi je spomenik devetim padlim borcem in aktivistom domačinom.


1 km, 30 minut Strane - Divji skedenj (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ob poti je korito s studenčkom. Po 20 min. postane hoja prijetnejša, pridemo na ravnino, vendar je kolovoz po senčnem gozdu blaten. Na levi je vodni zbiralnik, v katerega so leta 1917 zajeli dva močna izvira izpod Rujave stene. Kolovoz se potem spusti čez vaške travnike do prve hiše v Stranah. Po levem kolovozu pridemo v središče vasi. Od razpotja pod cerkvico sv. Brica je 30 minut.

Od Vojkove koče na Nanosu v Strane je 2 h.

višina: 747 m Divji skedenj (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Spuščamo se precej strmo po slabem kolovozu. V gozdu se med bukvami že pojavljajo iglavci.

višina: 963 m Sv. Bric (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po 10 min. od razpotja pridemo na razgledišče, s katerega je lep pogled na strm skalnat greben pod Suhim vrhom in vrhom Maj (1142 m) ter na vas Strane ob njegovem vznožju. Po nekaj korakih smo spet v bukovem gozdu; pot se razširi in se ob veliki gozdnati strmini na desni spušča proti skalnatemu grebenu pod Suhim vrhom. Od razgledišča do vznožja grebena, na katerem se pot obrne iz sv. v jv. smer, smo hodili 20 min., potem pa še 5 min. do razpotja, na katerem se odcepi pot navzgor do obnovljene cerkvice sv. Brica, ki jo vidimo v bližini. Na skali ob razpotju preberemo: "Od Brica meglica, gvišna kosica" in letnico 1992. Ker stoji cerkvica visoko na pobočju pod Suhim vrhom, so po tamkajšnji meglici ljudje pod Nanosom napovedovali lepo vreme.

višina: 1095 m Suhi vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z roba se pot spušča po s. pobočju, poraslem z nizkimi bukvami, na jaso z malinami. Z jase pridemo v gozd na sz. strani vzpetine in spet na novo jaso, s katere se vzpnemo po z. pobočju grebena na preval, ki ga vidimo pred seboj. Smo na robu Votlih sten, jv. strmega skalnatega pobočja Nanoške planote, ki pada v Spodnjo Pivko, spodnji del Pivške kotline. Od koče je 30 min. Z roba je lep razgled na Pivško kotlino ter do Javornikov, Svete Trojice, Snežnika in Vremščice.

Naša pot se zložno spušča z razgledišča po zgornjem robu dolge in strme travnate jase, potem pa postane bolj strma ter pripelje v bukov gozd na jv. pobočju Debelega vrha (1301 m). Šele po 15 min. postane pot lepša in se zravna. Kmalu smo na razpotju: leva pot gre na Suhi vrh (1313 m), najvišji vrh Nanosa, in do lovske koče, TV pa gre naravnost.

višina: 1157 m Sovražni strug

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kažipot pri Vojkovi koči nas usmeri proti Predjami. Prečkamo planoto proti bukovemu gozdu. Vzpnemo se na rob nad planoto, potem pa nas ravna pot nekaj minut vodi med skrivenčenimi bukvami. Kmalu nam kažipota "Suhi vrh" in "TV" pokažeta navzgor na bližnji drugi rob.

višina: 1240 m Vojkova koča na Nanosu
Planinska postojanka:

Koča stoji v zavetju tik pod Plešo (1262 m), enim od vrhov Nanosa, visoke kraške planote, ki se strmo dviga nad Zgornjo Vipavsko dolino. Začetki koče segajo v leto 1907, ko je Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD ustanovila sklad za gradnjo koče. Leta 1913 je sklad prevzela novoustanovljena Vipavska podružnica SPD, v katero so bili včlanjeni tudi planinci iz Postojne, kjer je bil tudi sedež sklada; to leto so kupili zemljišče, na katerem je zdaj Vojkova koča. Ko so ti kraji po 1. svetovni vojni prišli pod Italijo, je delo podružnic SPD na tem območju prenehalo. Po 2. svetovni vojni in po združitvi teh krajev z matično domovino je stare načrte uresničilo PD Postojna; kočo so slovesno odprli 7. avgusta 1949. Poimenovali so jo po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku (1920-1943), ki je bil rojen v Podnanosu; pred kočo stoji njegov doprsni kip. Leta 1976 so zgradili prizidek in kočo obnovili. Jeseni 1990 so kočo popolnoma prenovili znotraj in zunaj ter delno zamenjali opremo. Spomladi 1991 so vključili telefon.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra od 17. ure od srede do nedelje zvečer, v drugih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za najavljene skupine jo odprejo tudi v drugih dneh. V dveh gostinskih prostorih je 82 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v eni sobi so 4 postelje, na dveh skupnih ležiščih pa 48 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.



Opis:

Kažipot pri Vojkovi koči nas usmeri proti Predjami. Prečkamo planoto proti bukovemu gozdu. Vzpnemo se na rob nad planoto, potem pa nas ravna pot nekaj minut vodi med skrivenčenimi bukvami. Kmalu nam kažipota "Suhi vrh" in "TV" pokažeta navzgor na bližnji drugi rob.

višina: 1157 m Sovražni strug

Ni opisa

Opis:

Z roba se pot spušča po s. pobočju, poraslem z nizkimi bukvami, na jaso z malinami. Z jase pridemo v gozd na sz. strani vzpetine in spet na novo jaso, s katere se vzpnemo po z. pobočju grebena na preval, ki ga vidimo pred seboj. Smo na robu Votlih sten, jv. strmega skalnatega pobočja Nanoške planote, ki pada v Spodnjo Pivko, spodnji del Pivške kotline. Od koče je 30 min. Z roba je lep razgled na Pivško kotlino ter do Javornikov, Svete Trojice, Snežnika in Vremščice.

Naša pot se zložno spušča z razgledišča po zgornjem robu dolge in strme travnate jase, potem pa postane bolj strma ter pripelje v bukov gozd na jv. pobočju Debelega vrha (1301 m). Šele po 15 min. postane pot lepša in se zravna. Kmalu smo na razpotju: leva pot gre na Suhi vrh (1313 m), najvišji vrh Nanosa, in do lovske koče, TV pa gre naravnost.

višina: 1095 m Suhi vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1309 m Suhi vrh
Vrh:

NANOS je visoka kraška planota v jz. pasu Dinarskega gorstva. Dviga se med Vipavsko dolino na jz., Trnovskim gozdom na z. in Hrušico na sv. strani ter z. delom Postojnske kotline. Planota s povprečno nadmorsko višino od 800 do 900 m je dolga približno 12 km in široka 6 km. Zgrajena je iz krednih apnencev, površje je kamnito in kraško razčlenjeno. Najviše se dviga v jv. delu; tam sta tudi najvišja vrhova Suhi vrh (1313 m) in Debeli vrh (1301 m). Najbolj znana in obiskana je razgledna Pleša (1262 m), na kateri stoji visok radiotelevizijski stolp, tik pod vrhom pa Vojkova koča. Nanos je po večini poraščen z bukovimi in smrekovimi gozdovi, le v jz. delu so obširne travnate površine. Na travnikih raste bogata flora, tam najdemo tudi zaščiteni rumeni svišč ali košutnik. Na j. robu planote nad Vipavsko dolino so v zgornjem delu gole, odsekane strmine, ki proti dolini prehajajo v položnejše gozdnato pobočje. Na Nanosu je 30 večjih in manjših brezen in ledenih jam, najbolj znane ledene jame so Veliki Trški, Slapenski in Podraški ledenik, v katerih so nekdaj sekali led in ga vozili v Trst.