Išči po točkah

Začetek: Bača (razpotje)

Konec: Šmaver

Razdalja: 206.6 km Čas hoje: 63 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 602 m Bača (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 806 m Koča na Petrovem brdu
Planinska postojanka:

Dom stoji od 15.avg.2000 na razvodju med jadranskim in črnim morjem,na stičišču Baške grape in selške doline. Mimo koče vodi šest planinskih SPP, evropska pešpot E7, Via Alpina, škofjeloška planinska pot, pot vezistov in kurirjev ter geološka pot,pa tudi loška kolesarska pot.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo po gozdni poti na Petrovo brdo. Pot skozi gozd in po senožetih, razgled na Spodnje Bohinjske gore in Ratitovec.

Petrovo brdo je preval 804 m in naselje na njem, čezenj gre cesta iz Selške doline v Baško grapo, razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.

višina: 946 m Rovtar (razpotje)

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 50 minut Rovtar (razpotje) - Pohoški Kup

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo mimo kmetije Rovtar.

višina: 1541 m Pohoški Kup

Ni opisa

Opis:

Ko postane steza po 15 min. položnejša, zagledamo v bližini vrh Porezna, tik pod njim pa planinski dom. Kmalu gremo mimo nekdanje propadajoče italijanske vojašnice, potem pa zložno na travnato sleme med Pohoškim Kupom in Poreznom. S slemena se odpira širok razgled na vse strani; zlasti lepo vidimo na desni globoko Baško grapo in nad njo pobočja z vasicami Stržišče, Kal in Bača pri Podbrdu. Pot nadaljujemo po slemenu proti domu. Nekaj korakov pred domom pripelje s planine Medrce slab kolovoz. S Trtenske planine je 45 min.

Planinska postojanka:

Dom stoji na severni strani malo pod vrhom Porezna (1630 m). Prvo kočo, ki je stala na vrhu, je zgradila Cerkljanska podružnica SPD in jo odprla 11. avgusta 1907. Leta 1922 je kočo zasedla italijanska obmejna straža; od nje so leta 1945 ostale le ruševine. PD Cerkno je leta 1946 sklenilo, da ne bodo obnovili stare koče, temveč da bodo v planinsko postojanko preuredili italijansko vojašnico tik pod vrhom. Kočo so odprli 14. avgusta 1949. Leta 1974 so kočo poimenovali po narodnem heroju Andreju Žvanu-Borisu (1915-1945), ki je padel v bojih z Nemci na Poreznu 24. marca 1945. Leta 1980 so se lotili obnove in dogradnje. Nad zidanim pritličjem so zgradili leseno drugo etažo, stare prostore pa obnovili. Povečano in posodobljeno postojanko so odprli 14. septembra 1986. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka junija do sredine septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 31 postelj, na skupnem ležišču pa 33 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; v prvem gostinskem prostoru lončena peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Leta 1998 so na koči montirali tudi fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električno energije v okviru akcije ekološka sanacija planinskih koč.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1392 m Medgorje Medrce

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1321 m Konjsko brdo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1332 m Velbnik

Ni opisa
5.2 km, 1 ura 20 minut Velbnik - Pod Prvičem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1070 m Pod Prvičem

Parkirišče


4.2 km, 1 ura 30 minut Pod Prvičem - Črni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja.

višina: 1256 m Črni vrh (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Črni vrh (razpotje) - Črni vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nato zložno navzdol do razpotja.

višina: 1287 m Črni vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Črni vrh - Slugov grič

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

višina: 1228 m Slugov grič

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Slugov grič - Preval Špehovše

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

višina: 1319 m Preval Špehovše

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.


0.8 km, 30 minut Koča na Blegošu - Blegoš

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko.

višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.


1.6 km, 20 minut Blegoš - Črni kal

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1167 m Preval Brdo

Ni opisa
1.4 km, 40 minut Preval Brdo - Mladi vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

LPP prečka tod glavne vrhove Loškega pogorja, ki kot apnenčaste kope štrle iznad skrilastega in peščenjakastega hribovja, razkosanega z globokimi grapami. Za Starim in Mladim vrhom je tretji Koprivnik, že sosed Blegoša. Z Mladega vrha se spustimo na preval Na Brdu 1114 m, kjer blegoška cesta s selške stopa na poljansko stran.

višina: 1369 m Mladi vrh

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Mladi vrh - Stari vrh

Opis:

S Starega vrha po precej kamniti stezi skozi redek gozd navzdol na škrbino, po bukovem, potem po smrekovem gozdu gor na Mladi vrh 1374 m (od koče 1 h 45 min). V Mladem vrhu se večkrat zadržujejo gamsi. Žig!

višina: 1214 m Stari vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do Smučarske koče na Starem vrhu, ki stoji v višini 1032 m.

višina: 965 m Četena ravan (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 730 m Božičev grič

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Božičev grič - Vrhovčevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Vrhovčevo

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Vrhovčevo - Tavčarjev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 884 m Tavčarjev vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Tavčarjev vrh - Suša

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 798 m Suša

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Suša - Dom na Lubniku

Opis:

Lokalna (Blegoška) cesta iz Škofje Loke, ki se v Podpulfrci odcepi od glavne ceste proti Gorenji vasi, do Lovske koče na Suši, 6 km, od tod do doma 40 minu, s Praprotna 2 uri.

višina: 1019 m Dom na Lubniku
Vrh:

LUBNIK, 1025 m, je med najvišjimi vrhovi Škofjeloškega pogorja; dviga se nad Škofjo Loko in Sorškim poljem. Škofjeloško pogorje, pisatelj Ivan Tavčar mu je dal ime Loško pogorje, ponekod ga imenujejo tudi Škofjeloško hribovje, se razteza med Poljansko in Selško dolino; na s. se spušča na Sorško polje, na z. pa meji na Cerkljansko hribovje. Nemški cesar Oton II. je leta 973 podelil takratno Loko z vsem zaledjem v fevd freisinškim škofom, ki so za svoje upravno središče zgradili mesto v rogovili Poljanske in Selške Sore; dobilo je ime Skofja Loka. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let — do leta 1803; ves ta čas so gospodarili tudi nad Škofjeloškim pogorjem.
Lubnik je naveden že v darilni listini iz leta 973 kot »mons Lubnic«. Domnevajo, da je dobil ime po kopastem, lobanji podobnem vrhu (Lobnik-Lubnik). Vrh Lubnika je zgrajen iz sivega apnenca, ki ponekod vsebuje precej zdrobljenih školjčnih lupin in polžjih hišic, ponekod pa lahko v apnencu opazimo različne preseke okamenelih školjk in polžev. Nižje predele Lubnika sestavljajo glineni skrilavci, sljudni kremenovi pešče¬njaki in konglomerati. Na Lubniku je več jam in brezen. Najbolj znani jami sta Kevderc in Lubniška jama, blizu poti Skofja Loka—Gabrovo—Lubnik, pol ure hoda pod vrhom. Glavni rov Kevderca je dolg 232 m, stranski prostori pa še 171 m; globoka je 36 m. Kevderc je geološko zanimiv po ostankih prodnikov, ki dokazujejo, da je bila jama nekoč ponor vodnega toka, odkoder je voda skozi podzemeljski apnenčev masiv odtekala na s. in v. stran Lubnika. Zdaj je Kevderc suha jama. V bližini Kevderca je 40 m dolga in 4 m globoka Lubniška jama, ki je bila nekoč povezana s Kevdercem, danes pa je prehod zatrpan. Obe jami sta znani najdišči jamskih hroščev, polžev, pajkovcev, metuljev in drugih žuželk. Sta tudi znani arheološki najdišči iz časa med mlajšo kameno in bronasto dobo.
Lubnik je v glavnem poraščen z bukovim, smrekovim in mešanim gozdom, le na prisojni strani, kjer ležita vasici Gabrovo in Breznica, je precej polj in travnikov, pa tudi nekaj samotnih kmetij. Rastlinstvo Lubnika pripada pretežno srednjeevropski flori, na skalnatem vrhu pa najdemo tudi nekaj visokogorskih rastlin, kot alpski repnjak in nekaj vrst kamnokrečev. Na sz. strani pod vrhom raste tudi lepi jeglič.


Planinska postojanka:

Dom stoji na vrhu gore Lubnik, ki se strmo dviga nad Škofjo Loko in spada v skupino Škofjeloškega pogorja. Prvo kočo je zgradila Škofjeloška podružnica SPD in jo slovesno odprla 26. junija 1932. Partizani so 1. maja 1943 kočo požgali, da se ne bi v njej utrdili Nemci. Po osvoboditvi so člani PD Škofja Loka pospravili ruševine in pripravili teren za novo, večjo stavbo. Leta 1949 so začeli graditi, delo pa so dokončali 29. novembra 1952. Dom so slovesno odprli 24. maja 1953. Pozneje so napeljali elektriko in telefon, izboljšali opremljenost ter v gospodarskem poslopju malo pod domom uredili zavetišče Lubnikar.Dom je odprt od 15. marca do konca novoletnih praznikov; v drugem času je ob sobotah in nedeljah odprto zavetišče Lubnikar, ki ga upravlja sekcija PD, imenovana Lubnikarji.V dveh gostinskih prostorih je 56 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 7 sobah je 21 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 842 m Lubniška jama (razpotje)

Ni opisa
2.5 km, 30 minut Lubniška jama (razpotje) - Kobila

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po gozdni poti po pobočju nad cesto v Gabrovo (625 m), gručasto vasico na prisojni polici pod Malim Lubnikom (894 m). lz vasice nekaj časa po kolovozu čez polje.

višina: 449 m Kobila

Ni opisa

Opis:

S Kobile po Flisovi poti mimo samotne kmetije pri Grebenarju in ob obzidju do vhoda v Loški grad.

Po kolovozu mimo Primoževe hiše se približamo obzidju gradu, ob njem pridemo do železnih vrat, kjer je vhod v grad, nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

višina: 389 m Škofja Loka (muzej)

Loški grad je nekdanji sedež loškega gospostva, zdaj pa je v njem Loški muzej, ki prikazuje Loko in loško ozemlje s prirodopisnega, zgodovinskega, narodopisnega, umetnostnega in gospodarskega vidika.

Muzej je ustanovilo Muzejsko društvo 1937. Zbirke izpolnjujejo ves grad. Prostrani vrt je namenjen muzeju na prostem, prikazane so originalne stavbe loške kmečke okolice.

Lep razgled je na stari del mesta in na nova obrobna naselja.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Mestnega trga proti Škofjeloškem gradu.

višina: 355 m Škofja Loka (Mestni trg)

Škofja Loka je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Leta 973 je podelil nemški cesar Loko s širšim zaledjem škofom iz bavarskega Freisinga. Tedanja Loka je bila sedanja Stara Loka. Skofje so za svoje upravno središče kmalu po daritvi začeli graditi mesto nad sovodnjem Poljanske in Selške Sore. Naselje se je naglo razvijalo, listina iz 1. 1274 ga že imenuje mesto. V 14. stoletju so ga obdali z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat. Znotraj obzidja sta se razvila Mestni trg in Lontrg ali Spodnji trg z več ozkimi ulicami. Nad mestom je gospodoval grad. L. 1511 je mesto poškodoval potres. Podjetni škof Filip ga je daj takoj obnoviti. Kakor kažejo letnice na nekaterih stavbah, je sedanje mesto še iz tistega časa ohranilo razpored in obliko hiš. Tudi po požarih, ki so mesto nekajkrat prizadeli, so meščani obnovili hiše v glavnem tako, kakor so bile prej. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let, do leta 1803, ko je Avstrija to ozemlje razglasila za državno last. Zelo razvita obrt je do prve svetovne vojne odganjala močnejšo industrijo. Po zadnji vojni pa je industrializacija hitro napredovala, hkrati z njo so se okoli starega dela mesta razvili novi mestni deli, staro jedro pa je kot zgodovinska znamenitost prišlo pod spomeniško varstvo. Med obema vojnama je bilo loško ozemlje upravno razdeljeno na več občin, v mestu je bil nekaj časa sedež okraja. Sedaj spada skoraj vse ozemlje nekdanjega gospostva pod upravno enoto Škofja Loka, ki jo sestavljajo občine Gorenja vas Poljane, Železniki, Žiri in Škofja Loka.

Homanova hiša na levi kaže z letnico 1529 in zdaj odkritimi freskami ter obnovljenim okrasjem svojo starost in nekdanjo veljavo. Nekatere hiše imajo preprosta gotska vrata in okna, druge baročna pročelja. Na Mestnem trgu št. 38 je vzidana renesančna plošča meščana Schwarza, ki je dal 1513 zgraditi tam kapelo. Na starem rotovžu (št. 35) je viden mestni grb. Restavracija Krona je staro gostišče. Marijino znamenje nasproti je dalo mesto postaviti 1751 v zahvalo za odvrnitev kuge in ognja. Nekdanji Dom Partizana (št. 17) ima ohranjeno staro pročelje, v notranjosti je dvorana za kino. Na j. koncu trga so 1972 odkrita Poljanska vrata, vidi se ohranjeno mestno obzidje, ob njem Graben, na stavbi občinske skupščine je plošča o rešitvi zapornikov 1941. Na Kopališki ulici na št. 8 je stara Firbarjeva hiša (nekdaj barvarska delavnica z leso za sušenje blaga).



Opis:

LPP gre po Kopališki ulici, med hišami št. 25 in 27 gremo levo dol po pešpoti na Puštalsko brv, onstran brvi na Poličarjevi hiši znak, do kam je segala Sora ob povodnji 1926.

višina: 339 m Puštal

Ni opisa
4.6 km, 2 uri 10 minut Puštal - Osolnik

Opis:

Mimo puštalskega gradu (od 13. st. puštalski gospodje, za reformacije zatočišče luteranov, baroni Wolkensperg, v kapeli velika Quaglieva freska), ob postajah križevega pota na Hribec (baročna cerkvica iz 18. st.). S prevala pod cerkvijo gremo levo v breg na Sten (pogled na Loko, spodnji del Poljanske doline in na Sorško polje), gozdna pot po slemenu.

Dalje po zmerno strmi poti na Pustoto (obeležje NOB), levo v gozd, do podnožja strmega brega Osovnika, steza po strmi košenini k cerkvi (sledovi zemeljskih usadov). Osovnik 857 m, s. skrajnik Polhograjskega hribovja, izreden razgled na Loko, njeno okolico z novimi mestnimi deli in industrijo, na Sorško polje, Kamniške Alpe in Karavanke, gotska cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 1551, grob dveh borcev NOB.

višina: 854 m Osolnik

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo proti jugozahodu k Rožnikovi kmetiji.

višina: 690 m Rožnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Od tod je možen ovinek mimo planinskega (bivšega obrtniškega) doma Govejk na Gontah 812 m, do kamor drži 1868 zgrajena strma cesta iz Ločnice.

Planinska postojanka:

Dom stoji na planoti Gonte pod Igalskimi vrhovi nad dolino Ločnice v severnem delu Polhograjskega hribovja. Govejek je razloženo naselje samotnih kmetij med Toščem in Osovnikom. Dom ima ime po Ivanu Mihelčiču (1906-1978), prizadevnem tajniku PD Obrtnik, ki je vodil obnovo doma. Začetki doma segajo v leto 1935, ko je Obrtniška zadruga iz Ljubljane kupila posestvo in takoj začela popravljati zapuščeno stanovanjsko hišo; 25. aprila 1935 so odprli Obrtniški dom odprtega tipa, ki so ga vse do okupacije izpopolnjevali. Nemci so dom in posestvo zasegli. Po osvoboditvi so člani zadruge leta 1945 dom popravili in uredili ter ga odprli za javnost. Leta 1949 je začela Obrtniška zadruga poleg doma graditi nov dom, ki ga je odprla prvo nedeljo junija 1951; leta 1962 je oba domova prevzelo PD Obrtnik. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali, leta 1968 pa so iz doline Ločnice do doma zgradili cesto. Dom je stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih je 40 sedežev, na terasi pred domom tudi toliko; točilnica; v 4 sobah je 16 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 822 m Igale

Ni opisa

Opis:

Pot vodi prek Igal, rastišča igalke ali Blagajevega volčina (planinec čuva planinsko cvetje!) in bivališča divjih kur in petelina.

Možen obisk kmetije Kozjek (okrepčila).

višina: 899 m Tošč (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Tošč (razpotje) - Tošč

Opis:

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

višina: 1016 m Tošč
Vrh:

TOŠČ, 1021 m, je drugi najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Po večini je obrasel z gozdom, le j. pobočje je delno travnato. Tudi vrh je na s. strani porasel, zato razgled s Tošča ni tako obširen kot z Grmade. Lepo pa je pogledati hribovit svet na j. strani proti Polhovemu Gradcu in Polhograjsko goro s cerkvijo sv. Lovrenca nad njim ter proti Črnemu Vrhu. Ob z. vznožju opazimo cerkev sv. Jederti. Sicer pa je Tošč priljubljena planinska izletniška točka, zlasti spomladi in jeseni. Nanj lahko pridemo tudi po LPP od Mihelčičevega doma na Govejku (734 m, 2 h). Kovinski žig je v skrinjici, pritrjeni na drevo. Tošč je obvezna kontrolna točka LPP in Polhograjske planinske poti.


3.7 km, 1 ura Tošč - Gradišče

Opis:

S Tošča gre TV skupaj z E-7, LPP in Polhograjsko planinsko potjo. Steza se najprej blago, potem pa precej strmo spusti po z. hrbtu Tošča ob robu gozda na desni, levo pa je strmo travnato, delno že zaraščeno pobočje. Na j. opazimo pod Polhograjsko goro Polhov Gradec. Po 15 min. pridemo v gozd; sprva je pot dokaj ravna, potem pa se precej strmo spusti po hrbtu in košenicah na cesto med cerkvijo sv. Jederti in domačijo Selan. S Tošča je 40 min. Cerkev sv. Jederti (746 m) je bila prvič omenjena leta 1526, v njej je nekaj dragocenih slikarij, v zvoniku pa je zvon iz leta 1563.

Cesta pelje mimo cerkve, potem pa po razvodnem slemenu med potokom Hrastnica na s. in Petračevim grabnom s potokom Mala Božna na j. strani v razloženo hribovsko naselje Selo nad Polhovim Gradcem, 650 m, 34 preb., na slemenu in na v. pobočju Kopačevega vrha (877 m). Nekdaj je tam čez vodila pomembna tovorna pot Polhov Gradec-Škofja Loka. Po 10 min. smo na razpotju (699 m) pri obnovljeni kapelici in peskokopu. Desna cesta pelje v dolino Hrastnice in naprej na Ožbolt nad Zmincem, TV pa gre naravnost po planem hrbtu z njivami in travniki do 10 min. oddaljene kmetije odprtih vrat Ogrin v zaselku Brezje, Selo nad Polhovim Gradcem 6, kjer se lahko okrepčamo.

Za Ogrinčevo kmetijo zavijemo s ceste po kolovozu navzgor in gremo po travnatem pobočju v gozd, vendar smo po nekaj korakih že zunaj.

višina: 788 m Gradišče

Ni opisa

Opis:

Po robu ob j. strani gozda na Gradišču (791 m) se zložno vzpenjamo proti razvodnemu hrbtu med dolinama Hrastnice na s. in Petračevim grabnom na j. strani. Na razpotju kolovozov gremo naprej po desnem, slabšem kolovozu navzgor po hrbtu, ki je bil nekdaj travnat, zdaj pa je precej zaraščen. Večkrat nas premamijo lepi razgledi, da se ustavimo. Nad dolino Hrastnice vidimo naselje Ožbolt nad Zmincem, na j. strani Petračev graben, Polhograjsko goro in Koreno, če pogledamo nazaj, pa vidimo vso pot, ki smo jo prehodili od Tošča. Ko se pot zravna, pridemo na plano in do razpotja na prevalu na v. strani Kopačevega vrha. Od kmetije odprtih vrat je 25 min.

višina: 822 m Kopačev vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

višina: 794 m Prosenov grič (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

višina: 906 m Prosen

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Prosen - Kuzovec

Opis:

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 855 m Kuzovec

Ni opisa

Opis:

Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 838 m Črni vrh (Polhov Gradec)

ČRNI VRH, 830 m, 279 preb. Razloženo naselje sestavljajo samotne kmetije, raztresene po hribovju med potokoma Mala Božna na sv. in Velika Božna na j., ter hriboma Pasja ravan na sz. in Mlaka na sv. Središče naselja je pod hribčkom z župnijsko cerkvijo sv. Lenarta (861 m). Tam je tudi trgovina, nekaj korakov naprej ob cesti proti Polhovemu Gradcu pa je poslopje osnovne šole. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Polhov Gradec, z Ljubljano pa ima redne avtobusne zveze. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, nekaj pa je zaposlenih v Ljubljani. Zaradi lepe lege in zdravega okolja se uveljavlja tudi turizem.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis:

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Sivka (razpotje) - Zameja

Opis:

Po poljski poti do Zameje, ki je zaselek hribovske vasi Planine.

višina: 778 m Zameja

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 794 m Planina nad Horjulom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 727 m Suhi dol (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo navzdol v Suhi dol, zaselek, kjer se stikajo vasi Planina, Šentjošt in Goli vrh.

višina: 696 m Suhi dol

Ni opisa

Opis:

V Suhem dolu se od ceste Gorenja vas - Polhov Gradec odcepi 4,5 km dolga cesta v Smrečje, vendar je za LPP markirana daljša pot, ki gre po višjem svetu, prečka takoj od bivše gostilne Justin (št. 28) cesto in gre po kolovozu v gozd, pride na cesto in po njej na Goli vrh 861 m.

višina: 884 m Jesenko (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gozd se neha pod vrhom, ki ga pokrivajo senožeti, zato je z njega lep razgled po Loškem pogorju, Polhograjskem hribovju, okolici Vrhnike, Barju in Rovtah. Kmetije istoimenskega naselja so razložene po slemenu med Brebovnico in Malo vodo ter po bregovih pod vrhom.

višina: 814 m Oblak (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Oblak (razpotje) - Lavrovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 888 m Lavrovec

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Lavrovec - Smrečje

Opis:

Vas Smrečje sestavlja vrsta zaselkov, središče je vrh slemena pri baročni Marijini cerkvi iz 1769. Žig!

Pri Smrečju 11  se sestajajo ceste; z Vrhnike skozi Podlipo, ki se ji malo pred vasjo pridružuje cesta s Suhega dola, še prej pa iz Sentjošta; z Rovt in z Vrha nad Rovtami, ki se ji tik pred vasjo priključi cesti iz Žirov skozi Račevo. Ob žirovski cesti leži zahodno od Smrečja majhno Račevsko jezero.

višina: 705 m Smrečje

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 10 minut Smrečje - Ulovka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 636 m Ulovka

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Ulovka - Špica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 716 m Špica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Zavetišče na Planini
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na Planini v neposredni bližini vrha Planine (735 m) v hribovju nad Vrhniko, Staro Vrhniko in Podlipsko dolino v skrajnem zahodnem delu Ljubljanske kotline.
Vrhniški planinci so 10. maja 2008 slovesno odprli nov 22 m visok razgledni stolp, narejen iz hrastovega lesa. Dolga leta so vzdrževali 20 m visok stolp, ki ga je leta 1955 postavilo Turistično društvo Vrhnika, s katerim so nadomestili manjšega, 16 m visokega in od Olepševalnega društva Vrhnika leta 1934 postavljenega, ki je bil porušen med 2. svetovno vojno. Svojo prvo željo po razgledišču so "izrazili" leta 1930, ko so postavili 3 - 4 metre visoko prežo.
Leta 1960 so začeli graditi planinsko zavetišče. Pozneje so ga povečali in obnovili. Zavetišče je odprto ob sobotah,  nedeljah in praznikih, razen sobot v juliju in avgustu. V gostinskem prostoru s kmečko pečjo je 24 sedežev; WC; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 582 m Lintvern (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Lintvern

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Lintvern - Češnjac

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 380 m Češnjac

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Češnjac - Blatni dol

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 382 m Blatni dol

Ni opisa
1 km, 10 minut Blatni dol - Kurja vas

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 313 m Kurja vas (Vrhnika)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Vrhnika (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 308 m Močilnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 298 m Močilnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 348 m Verd

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Verd - Izvir Trebina (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 395 m Izvir Trebina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 528 m Borovnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 754 m Breg

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Breg - Mali Trebelnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 806 m Mali Trebelnik

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Mali Trebelnik - Pokojišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 726 m Pokojišče

Ni opisa

Opis:

Pot čez Pokojišče.

višina: 712 m Rampa

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Rampa - Vinji vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 946 m Vinji vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 845 m Sveti Vid (Žilce)

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 20 minut Sveti Vid (Žilce) - Zavrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 800 m Zavrh

ZAVRH, 800 m, 15 preb. Obcestno naselje leži na oblem razvodnem slemenu med porečjema reke Iške na s. in reke Cerkniščice na j. strani slemena. Na jz. je na hribu Sv. Urh v bližini enako imenovana podružnična cerkev, na jv. strani pa se dviga hrib Resje (820 m). Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom; obdelovalna zemlja je slabe kakovosti. Na tem območju so zgradili več počitniških hišic. Zavrh sodi v dostavni okoliš pošte Nova vas. Skozi Zavrh je speljana 21 km dolga Krpanova pot. V tem kraju je Fran Levstik slišal ljudsko zgodbo o prebrisanem silaku Martinu Krpanu, po kateri je napisal znamenito umetno pripovedko.

Na začetku vasi stoji spomenik v obliki skale, na kateri sta pritrjeni dve plošči. Na eni piše, da je bil v tem kraju 27. avgusta 1944 ustanovljen jurišni bataljon XVIII. divizije NOV in POS. Na drugi plošči pa preberemo, da je na območju soteske Iške in v okoliških vaseh od 1942 do 1945 delovala kurirska postaja TV-10 in da so padli kurirji te postaje Jože Bečaj, Anton Intihar, Jože Lah in Stane Zakrajšek.

TV-10 je bila ena prvih kurirskih postaj v Sloveniji. Ob ustanovitvi je imela šest kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Jože Baraga. Vzdrževala je zveze s TV-1 na Krimu, TV-17 na Ljubljanskem vrhu in TV-11 na Veliki gori nad Ribnico. Med ofenzivo oktobra 1943 so postajo izsledili in napadli Nemci; med umikom je bil smrtno zadet kurir Jože Bečaj - Vinko. Novembra 1944 se je postaja zaradi stalne nemške nevarnosti umaknila v Spodnjo Brigo na Kočevskem in tam delovala kot pomožna postaja med TV-12 in TV-13.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 611 m Kregane Laze (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Na drugi strani mostu je postavljena opozorilna tabla, da se kilometer navzdol začenja gozdni rezervat Iška Kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega območja. Cesta se začne vzpenjati na rob Rutarske planote. Na levi priteče izpod planote pritok Iške. Skoraj vso pot nas bo spremljal po grapi na levi strani, razen v spodnjem delu, kjer se cesta ovinkasto zvije okoli skalovja. Cesta se iz soteske dviga po jv. pobočju Mačkovca. Kljub strmini nam ni vroče, saj ves čas hodimo po gozdu. Ko po 45 min. premagamo strmino, pridemo na plano in v zaselek Predgozd, ki sodi v 20 min. oddaljeno naselje Selo pri Robu. V zaselku je nekdanja gozdarska hiša, zdaj kmetija odprtih vrat Silve Kraševec, Selo pri Robu 14, telefon: 01/788 94 62. Odprta je vse leto in ima 13 ležišč. Na lesenih tablah, nameščenih okoli lipe pred hišo, piše v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, da se tam križata evropski pešpoti št. 6 Baltik-Jadran in št. 7 Atlantik-Črno morje.

višina: 831 m Predgozd (Mačkovec)

Ni opisa

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 795 m Naredi

Ni opisa
8.9 km, 2 uri 20 minut Naredi - Velike Lašče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 535 m Velike Lašče

Ni opisa
3.6 km, 1 ura 10 minut Velike Lašče - Dule

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 572 m Dule

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Dule - Podpeč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 466 m Podpeč

Ni opisa
11.6 km, 3 ure 10 minut Podpeč - Krka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 266 m Krka

Ni opisa
17.6 km, 4 ure 30 minut Krka - Žužemberk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Žužemberk

Ni opisa
14.1 km, 3 ure 30 minut Žužemberk - Dobrnič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 239 m Dobrnič

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 20 minut Dobrnič - Šmaver

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 378 m Šmaver

Ni opisa