Išči po točkah

Začetek: Hrib-Loški potok

Konec: Grad Snežnik

Razdalja: 14.9 km Čas hoje: 4 ure 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 771 m Hrib-Loški potok

HRIB-LOŠKI POTOK, 795 m, 353 preb., leži na dolinskem pragu med Retjiško in Travniško suho dolino ter na z. pobočju Martinovega vrha (944 m). Gručasto naselje je upravno, gospodarsko in kulturno središče občine Loški Potok, ki je bila znova ustanovljena leta 1995. Na razglednem griču Tabor (816 m) je zaselek Tabor z baročno župnijsko cerkvijo sv. Lenarta z letnico 1670 ter s cerkvijo sv. Barbare z letnico 1676 na pokopališču. Na griču so v 16. stol. zgradili utrjen tabor, v katerega so se zatekali pred turškimi napadi. V naselju so pošta, poslovalnica Nove Ljubljanske banke, osnovna šola, zdravstvena postaja, enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, enota Gozdnega gospodarstva Kočevje, kmetijsko-gozdarska zadruga ter več trgovin in gostišč.

V naselju in celotni dolini Loškega potoka so se enote NOV večkrat spopadale z okupatorjem oz. njegovimi pomagači. Partizani so že 9. maja 1942 napadli karabinjersko postajo, 17. maja 1942 pa so po dveh dneh bojev prisilili k vdaji belogardiste, ki so se utaborili na Taboru. Med veliko roško ofenzivo poleti 1942 se je na Taboru utrdila italijanska vojska; 5. avgusta je ubila pet aktivistov OF, oktobra pa dva partizana. Med nemško ofenzivo novembra 1943 so Nemci odpeljali v internacijo veliko moških. Na pokopališču na Taboru je grobnica s spomenikom 15 neznanim padlim borcem ter 42 borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja in bližnjih vasi.

Na Hrib-Loški Potok se je mogoče pripeljati tudi iz Sodražice (12 km), Nove vasi na Blokah (13 km) in iz Starega trga pri Ložu (11 km). Iz kraja so tudi redne avtobusne zveze z Ljubljano.



Opis:

Iz središča Hriba-Loškega Potoka nadaljujemo pot po asfaltirani cesti, ki pelje v Stari trg pri Ložu. Ravna cesta, s katere lepo vidimo pobočje nad Hribom s cesto proti Sodražici, pelje po j. robu Retjiške doline z gručasto vasjo Retje, 730 m, 436 preb. Po 10 min. je čez cesto speljana smučarska skakalnica. Cesta se zelo zložno zvija ob s. vznožju Rajske gore (938 m) nad Retjiško dolino. Obdaja nas smrekov gozd. Desno ob cesti se vleče ozka dolinica, ki jo zarašča grmovje, potem pa si na tej strani sledijo manjše in večje travnate jase. Po 30 min. od skakalnice se levo navzgor in desno navzdol odcepita slabi gozdni vlaki, mi pa gremo naprej po dobri cesti. Cesta se še naprej zložno dviga in se z v. zvije na s. vznožje gore Kavka (1025 m).

višina: 796 m Mala Kavka (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po 15 min. je desno jasa s počitniško hišico in čebelnjakom. Od tod se cesta 10 min. zložno spušča proti j. do razpotja: desna cesta gre v Stari trg pri Ložu, leva v gozdove na jv. strani Racne gore. Tam se nam pridruži Notranjska planinska pot, ki pride iz Nove vasi in je označena s črko "N" poleg planinske markacije. Na križišču zavijemo levo do bližnje Lovske koče Urška na planoti Uršji lazi med Racno goro na z. in Kavko na v. strani. Koča je v lasti Lovske družine Iga vas. S Hriba do lovske koče smo hodili 1 h 15 min.

višina: 900 m Lovska koča Urška

Ni opisa

Opis:

Pri lovski koči nas kažipot napoti po kolovozu navzgor. Na razpotju nekaj minut nad kočo nadaljujemo vzpon po levem gozdnem kolovozu, ki se začne enakomerno zložno dvigati po v. pobočju pod vrhom Racne gore. Iz iglastega pridemo kmalu v mešan gozd. Po 10 min. od koče smo na križišču gozdnih kolovozov; TV gre naravnost navzgor, strmina postaja hujša. Le 10 min. je do novega križišča, na katerem se iz dozdajšnje jv. smeri obrnemo desno proti jz. Kolovoz se zložno dviga, nad njim je kraško skalnato pobočje pod vrhom Racne gore. Po 15 min. zapustimo kolovoz in se obrnemo levo navzgor po stezi proti bližnji veliki skali, na kateri je označena naša smer. Desno ob skali se slabo vidna steza strmo vzpne po gozdnatem pobočju med skalami na ravninico z razpotjem planinskih poti; od kolovoza je 15 min. Le dve minuti imamo do vrha Racne gore na levi. Od lovske koče do vrha je manj kot uro hoda.

višina: 1139 m Racna gora
Vrh:

RACNA GORA je podolgovata gora s slemenitvijo v smeri sz.–jv. v južnem delu Notranjske planote, ki je po Loškem potoku na sv. strani poimenovana Potočanska planota. Na jz. in j. strani gore ležita Loška dolina in Babno polje, na sz. sega do srednjega dela ceste Hrib–Stari trg pri Ložu, na sv. jo od gorskega hrbta nad dolino Loškega potoka ločujejo visoke doline in planote, na jv. pa sega do meje s Hrvaško. Gora je dolga približno 8 km, široka pa približno 4 km. Racna gora je tako kot vsa Potočanska planota zakrasel svet z razgibanim površjem, kotanjami, vrtačami in suhimi dolinami. Delno je porasla z iglastimi, delno z mešanimi gozdovi, na j. strani pa so med gozdovi obsežne košenice, s katerih je lep razgled do Snežnika in Javornikov. Racna gora ima več vrhov, visokih več kot 1000 m; vsi so poraščeni, zato niso razgledni. Najviše se dviga Petelinjek (1212 m) v jv. delu gore. Na s. gore je drugi najvišji vrh, imenovan enako kot gora (1140 m); na njem sta kontrolni točki TV in Notranjske planinske poti. Edino naselje Dolenje Poljane, 875 m, 10 preb., leži na j. pobočjih, sestavljata ga zaselka Dolenje in Zgornje Poljane. V vasi je leta 1869 živelo sto in leta 1931 še 91 ljudi, zdaj pa je zaradi težavnih življenjskih razmer skoraj izumrla. Na Zgornjih Poljanah stoji cerkev sv. Andreja (1065 m), znana po poslikanem lesenem stropu. Oba zaselka so avgusta 1942 požgali Italijani.

Na Racni gori je bila 19. novembra 1942 ustanovljena kurirska postaja TV 18. Prvi komandir je postal Anton Zigmund. Sprva so prenašali pošto trije kurirji, decembra 1942 pa je bilo na postaji že devet kurirjev. Vzdrževali so tri pomembne zveze: s kurirsko postajo TV-11 na Veliki gori, prek katere je prihajala pošta iz Kočevskega roga, s P-1 v bližini Mašuna (8 do 9 ur hoje), kamor so posredovali pošiljke za Primorsko, in s TV-12 pri Kočevski Reki. Po novem letu 1943 so jih dvakrat napadli domači domobranci in Italijani, v boju je padel kurir Anton Kočevar. Po kapitulaciji Italije se je postaja umaknila pred Nemci v požgani zaselek Zgornje Poljane, po osvoboditvi Loške doline pa se je naselila v Vrhniki pri Ložu ob vznožju Racne gore. Tam je ostala do septembra 1944, ko so jo zaradi domobranskih vdorov v Loško dolino umaknili v gozdove na Racni gori. Tedaj sta padla kurirja Jože Zalar in Anton Logar. Februarja 1945 so se kurirji preselili v Babno Polje. Tam so jih 14. marca 1945 presenetili v partizane preoblečeni domobranci in obkolili hišo, v kateri so bili nastanjeni. V boju je padlo šest kurirjev: Jakob Celarc - Rado, Rafael Čendak, Alojzij Škrbec, Franc Šraj, Franc Zakrajšek in neznani kurir s postaje TV-11. Kljub velikim izgubam je postaja vztrajala na tem območju in vzdrževala zveze do konca vojne.



Opis:

Z vrha se vrnemo na bližnje razpotje na z. strani, na katerem nas kažipot in markacije TV ter Notranjske planinske poti usmerijo levo navzdol do minuto oddaljenega zaraščenega kolovoza. Zavijemo desno po ravnem kolovozu in se po minuti obrnemo navzdol po zakraselem, z mešanim gozdom poraščenem j. pobočju v smeri proti jv. Čez 15 min. pridemo na razpotje; od tam gremo po levem kolovozu približno 10 min. zložno navzdol do majhne gozdne jase in čez jaso v gozd. Kmalu se na desno odcepi steza po nekdanjem kolovozu, ki se po mešanem gozdu precej strmo zvije v smeri proti j. Od gozdne jase potrebujemo približno 15 min. do večje košenice. Ob njenem desnem robu se mimo samotne smreke spustimo v gozd. Spet smo na kolovozu, ki se zložno spušča po mladem bukovem gozdu. Prijetne hoje je kmalu konec. Na robu Vrhniške rebri se levo odcepi steza; sprva se zložno, potem pa zelo strmo spusti po zakraselem gozdnatem pobočju na travnato strmo košenico z lepim razgledom. Pod nami leži Loška dolina z Vrhniko ob našem vznožju in Starim trgom pri Ložu na z. strani doline. Levo od Starega trga opazimo naselje Kozarišče in grad Snežnik, za njim pa se dviga Veliki Snežnik, najvišji vrh naše poti. Po strmi košenici se spustimo na gozdni kolovoz. S košenice s samotno smreko smo hodili približno 30 min.

Po kolovozu zavijemo desno v smeri proti z. Po 10 min. zložnega spusta pridemo na kolovoz, ki pripelje po dolini Drage na z. strani Racne gore. Do Vrhnike je še 20 min. Obrnemo se proti j. Kamnit kolovoz se spušča po mešanem gozdu, v katerem po večini rastejo visoki bori. Proti Javornikom se začne odpirati široka Loška dolina. Z leve se pridruži kolovoz, potem pa je še nekaj minut do ravnega polja, s katerega spet lepo vidimo Snežnik. Nekaj minut gremo po ravnem in že smo v Vrhniki pri Ložu, 584 m, 149 preb. Gručasto naselje leži ob v. robu Loške doline, ob gornjem toku reke Veliki Obrh, ki priteče iz kraškega izvira jv. od vasi. V vasi je podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija. Malico lahko kupimo v trgovini Elza. Julija 1942 so Italijani požgali vse hiše na desnem bregu Obrha. V Vrhniki se poslovimo od Notranjske planinske poti, ki zavije proti gradu Snežnik.

višina: 584 m Vrhnika pri Ložu

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Vrhnika pri Ložu - Viševek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Viševek

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Viševek - Iga vas S

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 581 m Iga vas S

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Iga vas S - Kozarišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 574 m Kozarišče

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Kozarišče - Grad Snežnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Grad Snežnik

Ni opisa