Išči po točkah

Začetek: Vrhtrebnje

Konec: Velika Dobrava

Razdalja: ni razdalje Čas hoje: 7 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 537 m Vrhtrebnje

Ni opisa
11.1 km, 3 ure 10 minut Vrhtrebnje - Sela pri Šumberku

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 457 m Sela pri Šumberku

Ni opisa
10.3 km, 2 uri 40 minut Sela pri Šumberku - Ivančna Gorica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Ivančna Gorica - Stična

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 355 m Stična

V Stični si velja ogledati znameniti cistercijanski samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori gospodov Višnjegorskih. Samostan in cerkev sta pomemben umetnostnozgodovinski spomenik. Doživela sta mnogo prezidav in povečav. Cerkev je v jedru še ohranila romansko obliko; prvo prezidavo ok. leta 1483 je doživela v gotiki, v začetku 17. stoletja pa so jo preuredili v baročnem slogu. V cerkvi je več odličnih oltarnih slik iž 18. stol. , križev pot iz leta 1766 je delo Fortunata Berganta, več renesančnih in baročnih nagrobnikov, pod baročnim korom pa renesančna nadgrobna freska iz leta 1482. Okoli dvorišča je križni hodnik, ki so ga sredi 13. stol. križnorebrasto obokali, s freskami pa okrasili v 14. in 15. stol. Pri vhodu v cerkev je vzidan figuralni nagrobnik Pankracija Turjaškega iz poznega 15. stol. Obok v. stolpa ima bogato štukaturo iz leta 1620. Samostanski kompleks je bil dokončan v 18. stol. V samostanu hranijo zbirko starih slik, v njem je tudi bogata knjižnica. Samostan je bil ves čas svojega obstoja gospodarsko in kulturno središče. Znan je Stiški rokopis, ki vsebuje več slovenskih besedil v latinski rokopisni knjigi iz okoli 1428 in okoli 1440. Iz glasbene šole, ki je delovala od 1593 do 1784, je izšel skladatelj Jakob Petelin-Gallus.


4.1 km, 1 ura 20 minut Stična - Velika Dobrava

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 469 m Velika Dobrava

Ni opisa