Išči po točkah

Začetek: Planina Velika raven

Konec: Dražgoše

Razdalja: 49.6 km Čas hoje: 14 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1390 m Planina Velika raven

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1503 m Velika Preseka (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po gozdni poti zložno navzgor do naslednje gozdne ceste ter čez njo navkreber po gozdu.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nekaj korakov proti Rudnemu polju, potem po gozdni cesti in kolovozu precej ravno na planino Javornik (1295 m). Čez njo do gozdne ceste in na drugi strani.

višina: 1254 m Šport hotel (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Šport hotela na cesto.

višina: 1269 m Šport hotel

Pokljuka je visoka planota nad Krmo, Radovno in Savo Bohinjko; je največja visoka planota v Julijskih Alpah na območju Slovenije. V srednjem delu je visoka 1200 do 1500 m. Zgrajena je iz triasnih apnencev in je ponekod kraškega značaja. Pokrivajo jo obširni smrekovi gozdovi, vmes so planine s pašniki, ponekod tudi močvirnata območja z redkimi rastlinskimi vrstami. Stalni naselji Gorjuše in Koprivnik sta na prisojnem j. robu, na Goreljku pa so turistični in gostinski objekti ter naselje počitniških hišic.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1276 m Hotel Jelka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1047 m Planina Pokrovec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1043 m Planina Pokrovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 816 m Vogar pod Zevtarjem

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Vogar pod Zevtarjem - Spodnji Zevtar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Vzhodno nad divjo strugo Jerečice, med zaselkoma Krniški Lom in Spodnji Zevtar, strmo in poraščeno pobočje, tudi prepadno pada do potoka, ki deli zaselka z vasjo Podjelje na zahodu, strmo in vzporedno nad strugo pa že več kot 150 let vodi Bovčánova pot. Ne še tako daleč nazaj v bližnji preteklosti je ob potoku od Podjelj do Jereke in nižje obratovalo devet lesenih mlinov in tri žage, ki jih je poganjala vodna sila.

Sledi malih, le delno prepoznanih, za tiste čase donosnih mlinskih tovarnic na vodni pogon je že težje opaziti ob strugi, mlini in žage so si sledile v smeri struge (Podjelje - Vogarjova žaga in Krištanov mlin, Jereka - Zgornji Šoklčov mlin, Spodnji Šoklčov mlin, Kosova žaga in mlin, Kovačov mlin, Košmrljov mlin in žaga, Klemenčov mlin, ter Vukčov mlin) vključno s Čučkovim (devetim mlinom) tik ob Čučkovi Tesni v vasi Bitnje, poleg zasebne elektrarne, ki zadnja desetletja obratuje na Jerečici, je bila to res bogato izkoriščena struga s številnimi malimi mlinskimi tovarnicami v lasti domačij iz vasice ob Jerečici v preteklosti.

Vodnikov razglednik (1003 m, Gospodovc), geografsko spada grič v območje Pokljuke, ki se prav tu strmo prelomi v Bohinjsko dolino. Vrh leži v osi Zgornje doline, jezera in Ukanca, vendar dovolj visok za prelep razgled, tudi čez vmesne gozdne vrhove nad dolino. Tod mimo je vse do leta 1939 vodila kolovozna pot in povezovala vasi Jereko s Koprivnikom, ter višje v smeri Gorjuš in Pokljuke. Gospodovc in severozahodni gozdni vrh Zevtar (951 m), ter zaselek Krniški Lom z razglednimi travniki nekako zaključujejo strmo pobočje nad staro Bovčánovo potjo in divjo strugo potoka Jerečica.

Zahodni rob travnika blago pada do struge potoka, kjer stezica povezuje zaselka z vasjo Podjelje med seboj. Strmo in vzporedno nad strugo vodi že pred letom 1870 zgrajena pot, ki je domačinom služila za prevoz drv in dovoz listja s predela Senožet. Pot in dvoje obračališč so v strmem pobočju zgradili delavci iz Primorske, točneje iz okolice Bovca, zato se ohranja ime Bovčánova pot, vedo povedati starejši domačini in dodajo še trditev, da na skrito stezo med okupacijo ni stopila sovražnikova noga.

višina: 798 m Spodnji Zevtar

Ni opisa
1.2 km, 10 minut Spodnji Zevtar - Jereka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 618 m Jereka

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Jereka - Jereka (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 615 m Jereka (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Jereka (razpotje) - Bitnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 507 m Bitnje

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Bitnje - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Bohinjska Bistrica - Nemški Rovt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Nemški Rovt

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še kilometer je po asfaltirani cesti do pomembnega razpotja regionalnih cest (910 m) nad planino Vresje. Desna asfaltirana cesta gre navzdol v Bohinjsko Bistrico (8 km), leva asfaltirana pa navzgor na Bohinjsko sedlo (5 km) ter naprej v Sorico in na Petrovo Brdo.

višina: 921 m Bitenjska planina

Ni opisa
5.8 km, 2 uri 20 minut Bitenjska planina - Planina Pečana

Opis:

Z Bitenjske planine ob cesti Bohinjska Bistrica—Soriška planina po gozdni cesti in kolovozu čez Ribčevo Planino na planino Pečana.

višina: 1471 m Planina Pečana

Ni opisa

Opis:

Ko smo žigosali dnevnik in se razgledali po planini, gremo 5 do 10 minut nazaj po poti, kjer smo pravkar prišli. Ob tabli, ki označuje pot do Krekove koče pa gremo naravnost po dobro vidni poti, ki je tudi ostanek Rupnikove linije, ves čas v smeri doline.

Proti koncu doline gremo tudi del poti po gozdu, toda kmalu pridemo na sedlo Vratca. Če se obrnemo nazaj, se nam ponudi eden najlepših razgledov na Triglav in njegove sosede.

višina: 1516 m Vratca (Ratitovec)

Ni opisa

Opis:

Na razpotju gremo levo, mimo delno porušenega bunkerja, v smeri planine Klom. Rahlo se spustimo in se takoj za tem spet dvignemo do sedla, kjer pridemo na novo gozdno pot. Takoj za sedlom zavijemo levo s ceste na markirano stezico in se po njej spustimo do planine Klom. Tik preden pridemo do pastirske koče, naletimo na žig.

višina: 1492 m Planina Klom

Ni opisa
12.8 km, 3 ure Planina Klom - Sodlovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 789 m Sodlovec

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Sodlovec - Dražgoše

Opis:

Po poti dospemo v Dražgoše.

Vas je znana pot tridnevni bitki partizanov z Nemci v januarju 1942. Tretji večer so se morali partizani v snegu umakniti čez Dražgoško goro na Jelovico. Nemci so nato vas požgali in z miniranjem do tal porušili. V spomin na znamenito dražgoško bitko je postavljen veličasten spomenik. Vsako leto se v vasi in okolici prirejajo spominske slovesnosti in pohodi. Po osvoboditvi so vaščani domove obnovili. Kakor prej se vas deli v tri gruče: Pri cerkvi 793 m (nova cerkev je moderno oblikovana), Na pečeh 815 m in Jelenšče 935 m. Znamenita je Jelenca ali Bičkova skala nad Jelenščem, kjer je borec Biček najdalj zadrževal napadalce. Šola nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Žig!

višina: 753 m Dražgoše

DRAŽGOŠE, 793 m, 338 preb., so razloženo naselje na prisojnem pobočju Dražgoške gore, ki se strmo dviga nad naseljem in ozko dolino Češnjice. Naselje ima tri dele: Pri Cerkvi, Na Pečeh in Jelenšče. Dražgoše imajo ugodno podnebje, ker jih Dražgoška gora varuje pred severnimi vetrovi. Prebivalci se delno ukvarjajo s kmetijstvom, delno so zaposleni v Železnikih in Škofji Loki, v vasi pa je tudi nekaj manjših podjetij. Dohodek jim dajejo tudi gozdovi. V naselju so podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Železniki.

Dražgoše so znane predvsem po bojih Cankarjevega bataljona z Nemci, ki so potekali od 9. do 11. januarja 1942, in po maščevanju Nemcev nad domačini. V začetku leta se je v vasi nastanil Cankarjev bataljon. Ko so Nemci začeli napadati, so partizani zavzeli ugodne položaje od cerkve do pečevnate Jelence. Nemci so z Rudna s topovi streljali na Dražgoše in skušali prodreti v vas. Tretji dan se jim je posrečilo napasti partizane v hrbet s kroparske strani. Do zadnjega se je bojeval Bičkov vod na Jelenci, ki se zdaj imenuje Bičkova skala. Po treh dneh hudih bojev s premočnimi nemškimi enotami se je bataljon umaknil na Mošenjsko planino na Jelovici. Ko so Nemci zasedli Dražgoše, so se maščevali nad vaščani: ustrelili so 41 domačinov, preostale odgnali v taborišče, vas pa zažgali. Zidovje, ki je ostalo po požaru, so razstrelili, prav tako tudi baročno cerkev. Kljub temu je škofjeloški muzej iz nje rešil znamenite zlate oltarje iz 17. stol., ki so zdaj na ogled v tem muzeju. V spomin na te hude dni so leta 1976 postavili mogočen spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta, kiparja Stojana Batiča in slikarja lveta Šubica. V kostnici pod spomenikom so pokopani posmrtni ostanki borcev dražgoške bitke. Vsako leto v začetku januarja prirejajo v spomin na dražgoške boje spominske pohode »Po stezah partizanske Jelovice« in športna tekmovanja. V Domu Cankarjevega bataljona je stalna razstava o boju v Dražgošah.

V bližini Dražgoš je od aprila do konca avgusta 1944 delovala kurirska postaja G-20, ki je vzdrževala zveze s postajami G-12 v bližini Krope, G-26 v Bukovščici in G-3 v Martinj Vrhu.

Dražgoše so po vojni obnovili, v zadnjih letih pa se je naselje povečalo z novimi hišami. Leta 1966 so zgradili tudi cerkev sv. Lucije; freske in slikana okna so delo slikarja Staneta Kregarja.

V Dražgoše lahko pridemo po cestah iz Krope prek Jamnika (12 km), iz Bohinjske Bistrice čez Rovtarico in skozi Rudno (27 km).