Išči po točkah

Začetek: Možic

Konec: Altemaver (pobočje)

Razdalja: 8.5 km Čas hoje: 3 ure 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1603 m Možic
Vrh:

Možic je že na daleč prepoznaven vrh zaradi mogočne železne kupole na njegovem vhu. Kupola in bunkerji ob njej so bili prav tako deli italijanskih utrdb ob nekdanji meji. Kupola sama tehta okoli 7 ton in kar težko si je predstavljati, kako so jo italijanski vojaki pripeljali na vrh.

Kupola je služila kot opazovalnica in v njej je bila straža vsak dan brez prestanka po 24 ur.


0.4 km, 10 minut Možic - Možic (razpotje)

Opis:

Gremo mimo vojašnice, dveh kavern in že smo pri ruševinah zgornje postaje tovorne žičnice, s katero so si Italijani pomagali pri gradnji obrambne linije in oskrbi vojakov, ki so linijo gradili in stražili mejo. Od nekdanje žičnice vodi okoli Slatnika udobna mulatera, vendar bomo mi šli naravnost na vrh, ki je oddaljen le nekaj minut.

Na vrhu spet naletimo na ostanke nekdanje meje. Žig je pritrjen na zidu nekdanjega zbiralnika za vodo.

višina: 1554 m Možic (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1583 m Vojašnica (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naša obhodnica se lahko začne tukaj na Soriški planini, kot je opisano v vodniku, lahko pa jo začnete tudi na drugem izhodišču. Tukaj bomo opisali le pot, ki je opisana v vodniku. Začnemo torej na parkirišču na Soriški planini.

S parkirišča se odpravimo do Litostrojske koče in naprej ob vlečnici do smerne table z vrisanimi potmi. Mi bomo šli proti sedlu med Možicem in Slatnikom. Po ne preveč strmi poti pridemo v 45 minutah do nekdanje italijanske vojašnice. Prav tukaj je pred 2. svetovno vojno potekala Rapalska meja, določena leta 1920. Italija je mejo s takratno Kraljevino Jugoslavijo ves čas skoraj do začetka druge svetovne vojne načrtno utrjevala s takoimenovanim Alpskim zidom. Precej objektov te utrdbene linije bomo videli tudi ob naši poti. Vojašnica je sedaj zapuščena in v glavnem služi kot hlev za ovce, ki se poleti pasejo v okolici.

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Opis:

Prečkamo parkirišče in pri ličnem smerokazu za Litostrojsko kočo opazimo smerokaz za Ratitovec. 

Ratitovec ni vrh, čeprav pogosto imenujemo Gladki vrh v bližini Krekove koče kar Ratitovec, ampak pomeni greben, ki se razprostira od Kremanta do Kosmatega vrha. Gremo torej najprej čez malo jaso in zatem v gozd. Ko pridemo do gozdne ceste opazimo, da se nam je z desne strani priključila še ena markirana pot. Ta se začne nekoliko nižje, kjer se od glavne ceste, ki vodi iz Sorice, odcepi makadamska cesta proti Danjarski planini (smerokaz). Mi gremo še nekaj časa po cesti, vendar pazimo, ker se naša pešpot odcepi v desno in nas pripelje po prijetnem smrekovem gozdu do križišča Mišji grunt. Do sem bi lahko prišli tudi po gozdni cesti, iz katere smo zavili na pešpot, vendar trasa po cesti ni markirana. Na Mišji grunt pripelje tudi nemarkirana, vendar dobro vidna pot iz Spodnjih Danj.

Na Mišjem gruntu zavijemo levo strmo po planinski stezi. Pot kmalu postane položnejša in prijetnejša za hojo. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

višina: 1512 m Kačji rob

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Kačji rob - Kremant

Opis:

Pot nadaljujemo tako, da se vrnemo do smerne tablice, ki nas opozarja na žig in od tam gremo naprej po markirani poti. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

Pot nas vodi nekoliko navkreber in mimo nekaj vrtač do male jase v gozdu. Od tu pa se strmo povzpnemo na vrh Kremanta. Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa

Opis:

Od tod se vzepnjamo po pobočju.

višina: 1577 m Altemaver (pobočje)

Ni opisa