Išči po točkah

Začetek: Dom na Komni (Komna)

Konec: Sveti Jošt nad Kranjem

Razdalja: 60.7 km Čas hoje: 20 ur 5 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1520 m Dom na Komni (Komna)
Planinska postojanka:

Naslov: Ukanc 147, 4265 Bohinjsko jezero
Dom stoji na razglednem vzhodnem robu planote Komne, ki se strmo dviga nad zatrepom Bohinjske doline pri Savici. Dom je zgradilo SPD in ga odprlo 19. julija 1936. Dom je poleti 1941 pogorel. Po osvoboditvi ga je PD Ljubljana-matica obnovilo, otvoritev je bila 11. julija 1948. Leta 1948 so iz doline potegnili električni daljnovod. Dom so temeljito prenovili leta 1952. Leta 1955 so vzpostavili brezžično radijsko telefonsko zvezo s ptt omrežjem, leta 1964 pa so zgradili tovorno žičnico. Dom so postopoma posodabljali, uredili centralno ogrevanje, povečali vodne rezervoarje, izboljšali opremljenost in poskrbeli za večjo udobnost gostov. V letih 2004 in 2005 je PD Ljubljana-matica dom povsem prenovila. Dom je stalno odprt. V gostinskem prostoru je 90 sedežev, točilni pult; v 21 sobah je 70 postelj, skupno ležišče ima 10 ležišč, 2 sobi sta dvoposteljni z umivalnikom; WC, umivalnice z mrzlo vodo v pritličju in nadstropjih (količina vode je omejena!) centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon, žičnica. Dom ima tudi objekt z učilnico, kjer je 24 ležišč (4 v dveh sobah in 20 na skupnem ležišču).



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na levo navzdol pelje pot proti Savici, mi pa krenemo navzgor po hribčku do doma.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 778 m Mala Savica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Koča pri Savici
Planinska postojanka:

Koča stoji na Kopiščih v zahodnem koncu ledeniške kočne Ukanc. PD Ljubljana-Matica je planinsko postojanko najprej uredilo v Domu Savica, ki ga je leta 1948 vzelo v najem od zasebnika. Leta 1951 so adaptirali nekdanjo starojugoslovansko obmejno stražnico in v njej uredili planinsko kočo. Zaradi bližine slapa Savice je postala tudi pomembna turistična postojanka; zato so jo leta 1970 obnovili in posodobili opremo. Leta 1990 so kočo spet prenovili ter povečali in s tem pridobili nova ležišča. Spomladi 1994 so vključili mobitel. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh spalnicah je 7, na skupnem ležišču pa 27 ležišč; WC, umivalnica, tekoča voda, elektrika, mobitel; gostinska prostora ogrevajo s pečmi.


1.6 km, 20 minut Koča pri Savici - HE Savica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m HE Savica

Ni opisa
0.9 km, 10 minut HE Savica - Ukanc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ukanc

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Ukanc - Hotel Zlatorog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 532 m Hotel Zlatorog

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Hotel Zlatorog - Autocamp

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Autocamp

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 10 minut Autocamp - Ribčev Laz

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Ribčev Laz

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Ribčev Laz - Polje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 520 m Polje

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Polje - Brod

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Brod

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Brod - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 10 minut Bohinjska Bistrica - Nemški Rovt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Nemški Rovt

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še kilometer je po asfaltirani cesti do pomembnega razpotja regionalnih cest (910 m) nad planino Vresje. Desna asfaltirana cesta gre navzdol v Bohinjsko Bistrico (8 km), leva asfaltirana pa navzgor na Bohinjsko sedlo (5 km) ter naprej v Sorico in na Petrovo Brdo.

višina: 921 m Bitenjska planina

Ni opisa
5.8 km, 2 uri 20 minut Bitenjska planina - Planina Pečana

Opis:

Z Bitenjske planine ob cesti Bohinjska Bistrica—Soriška planina po gozdni cesti in kolovozu čez Ribčevo Planino na planino Pečana.

višina: 1471 m Planina Pečana

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri dveh velikih mlakah za napajanje živine nas smerokaz usmeri levo na planino Pečana.

Po markirani poti se lagodno spuščamo v široko dolino, poraslo z mehko planinsko travo. Če hodimo poleti, nas bo celo pot spremljalo pozvanjanje kravjih zvoncev. Ko pridemo do pašnika v dolini, se še nekoliko spustimo tako, da pridemo do staj na planini Pečana. Tam je tik ob poti žig.

višina: 1625 m Ratitovec (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po poti do koče.

višina: 1644 m Krekova koča na Ratitovcu
Planinska postojanka:

Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek.  Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. V zadnjih letih je koča dobila elektriko in bila tudi temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je običajno odprta od sredine junija do sredine septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je slabo vreme.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 19 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. V bivaku so v zimski sobi 4 ležišča, štedilnik, miza in klopi.


2.7 km, 40 minut Krekova koča na Ratitovcu - Prtovč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Prtovča (1025 m) skozi Razor. Po kolovozu proti s. skozi gozd v dolino Razor, ki se spušča s prevala Vratca (1511 m) med Gladkim in Kosmatim vrhom. Po travnati in gruščnati dolini proti pečevju. Pod vznožjem prevala se pot  razcepi. Čez Vratca pelje pot na planino Pečana, naša pot pa zavije levo in se po travnatem pobočju v ključih zvije do koče.

1 h 30.

višina: 1030 m Prtovč

Oktobra 1943 so Nemci vas požgali, pet obnovljenih hiš se zdaj stiska v breg, na slemenu proti Pašku 1036 m stoji preprosta cerkvica. V vasi spomenik NOB. Sleme loči grapo Dašnjice od Plenšaka, po obeh grapah so steze za dostop, po s. bregovih Stedel vrha je speljana cesta v Železnike, z nje je razgled na nižje ležeči Podlonk.



Opis:

Po cesti mimo lovske koče.

višina: 1049 m Lovska koča (razpotje)

Ni opisa
7.5 km, 2 uri 20 minut Lovska koča (razpotje) - Sodlovec

Opis:

Nadaljujemo po senožeti navzdol levo v gozd po gozdni poti nad Podlonkom in za Slemenom 892 m na planotasti pomol, kjer stoji trdna Novakova kmetija, ki že spada v Dražgoše. Dalje skozi sadovnjak in čez senožet po kolovozu dol v gozd do ceste Češnjica -Bohinj, prečkamo cesto in dolino potoka Češnjice.

višina: 789 m Sodlovec

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Sodlovec - Dražgoše

Opis:

Po poti dospemo v Dražgoše.

Vas je znana pot tridnevni bitki partizanov z Nemci v januarju 1942. Tretji večer so se morali partizani v snegu umakniti čez Dražgoško goro na Jelovico. Nemci so nato vas požgali in z miniranjem do tal porušili. V spomin na znamenito dražgoško bitko je postavljen veličasten spomenik. Vsako leto se v vasi in okolici prirejajo spominske slovesnosti in pohodi. Po osvoboditvi so vaščani domove obnovili. Kakor prej se vas deli v tri gruče: Pri cerkvi 793 m (nova cerkev je moderno oblikovana), Na pečeh 815 m in Jelenšče 935 m. Znamenita je Jelenca ali Bičkova skala nad Jelenščem, kjer je borec Biček najdalj zadrževal napadalce. Šola nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Žig!

višina: 753 m Dražgoše

DRAŽGOŠE, 793 m, 338 preb., so razloženo naselje na prisojnem pobočju Dražgoške gore, ki se strmo dviga nad naseljem in ozko dolino Češnjice. Naselje ima tri dele: Pri Cerkvi, Na Pečeh in Jelenšče. Dražgoše imajo ugodno podnebje, ker jih Dražgoška gora varuje pred severnimi vetrovi. Prebivalci se delno ukvarjajo s kmetijstvom, delno so zaposleni v Železnikih in Škofji Loki, v vasi pa je tudi nekaj manjših podjetij. Dohodek jim dajejo tudi gozdovi. V naselju so podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna. Kraj sodi v dostavni okoliš pošte Železniki.

Dražgoše so znane predvsem po bojih Cankarjevega bataljona z Nemci, ki so potekali od 9. do 11. januarja 1942, in po maščevanju Nemcev nad domačini. V začetku leta se je v vasi nastanil Cankarjev bataljon. Ko so Nemci začeli napadati, so partizani zavzeli ugodne položaje od cerkve do pečevnate Jelence. Nemci so z Rudna s topovi streljali na Dražgoše in skušali prodreti v vas. Tretji dan se jim je posrečilo napasti partizane v hrbet s kroparske strani. Do zadnjega se je bojeval Bičkov vod na Jelenci, ki se zdaj imenuje Bičkova skala. Po treh dneh hudih bojev s premočnimi nemškimi enotami se je bataljon umaknil na Mošenjsko planino na Jelovici. Ko so Nemci zasedli Dražgoše, so se maščevali nad vaščani: ustrelili so 41 domačinov, preostale odgnali v taborišče, vas pa zažgali. Zidovje, ki je ostalo po požaru, so razstrelili, prav tako tudi baročno cerkev. Kljub temu je škofjeloški muzej iz nje rešil znamenite zlate oltarje iz 17. stol., ki so zdaj na ogled v tem muzeju. V spomin na te hude dni so leta 1976 postavili mogočen spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta, kiparja Stojana Batiča in slikarja lveta Šubica. V kostnici pod spomenikom so pokopani posmrtni ostanki borcev dražgoške bitke. Vsako leto v začetku januarja prirejajo v spomin na dražgoške boje spominske pohode »Po stezah partizanske Jelovice« in športna tekmovanja. V Domu Cankarjevega bataljona je stalna razstava o boju v Dražgošah.

V bližini Dražgoš je od aprila do konca avgusta 1944 delovala kurirska postaja G-20, ki je vzdrževala zveze s postajami G-12 v bližini Krope, G-26 v Bukovščici in G-3 v Martinj Vrhu.

Dražgoše so po vojni obnovili, v zadnjih letih pa se je naselje povečalo z novimi hišami. Leta 1966 so zgradili tudi cerkev sv. Lucije; freske in slikana okna so delo slikarja Staneta Kregarja.

V Dražgoše lahko pridemo po cestah iz Krope prek Jamnika (12 km), iz Bohinjske Bistrice čez Rovtarico in skozi Rudno (27 km).


1 km, 20 minut Dražgoše - Na Pečeh

Opis:

Iz Dražgoš se bomo povzpeli na Jelovico. Od Doma Cankarjevega bataljona gremo po asfaltirani cesti zložno navzgor v Dražgoše.

višina: 825 m Na Pečeh

Ni opisa

Opis:

Po cesti do obnovljene cerkve sv. Jedrti nad Selškimi Lajšami.

višina: 846 m Lobnikar (razpotje)

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 20 minut Lobnikar (razpotje) - Mohor

Opis:

Od tod po gozdni poti dol na Preval in navzgor proti zaselku Bezovnici. Tik pred Bezovnico steza desno po košenini in skozi bukov gozdič in mimo njiv k Sv. Mohorju 951 m; izrazit kopast vrh.
Tod so prečkale hribovje kurirske poti, večkrat so bili boji partizanov z Nemci. Z vrha obsežen razgled. Žig pri Jakobu Pogačniku, Čemažarju na Bezovnici, v odsotnosti domačih je žig v skrinjici, pritrjeni ob vhodnih vratih (domača pijača), kamor se pride v 4 min po strmini vz. od gozdiča.

višina: 897 m Mohor

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 15 minut Mohor - Čepulje

Opis:

Od Čemažarjeve domačije mimo znamenja in v gozd ter po slemenu, od koder se med drevjem in na košeninah odpira razgled zdaj na selško, zdaj na besniško stran. V 30 min dospemo do kmetije Gaber, s pašnikov spet v gozd, potem čez Špičasti hrib 835 m do razpotja, kjer krene levo pot na Sv. Jošt, desno na Čepulje 665 m. Žig! Lep razgled na Sorško polje, v dolino Bukovščice nazaj na Mohor, na Lubnik in Stari vrh.

višina: 678 m Čepulje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 843 m Sveti Jošt nad Kranjem

Ni opisa