Išči po točkah

Začetek: Lanževica

Konec: Krnsko jezero

Razdalja: 6.3 km Čas hoje: 1 ura 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 2000 m Lanževica

Kopasti vrh ne spada med gore, ki bi nas že od daleč vabili z drzno obliko, kljub temu pa se nam z nje odpira širok razgled. Na tem območju je vse okroglo in bolj položno kot strmo, prej počasi zaobljeno kot robato. Dolina Gracije in Lepe Komne skalnati je svet, na planini Poljanica sledi ogradi še devet.

Na Lanževici zapuščamo svet Spodnje bohinjskih gora. Na najbolj zahodnem delu Komne se pričenja mogočen vzpon osrednjega gorovja Triglavskega pogorja. Mejni kamen nove skupine je vsekakor nenavadna gora. To je drugačna gora, nima izrazitega vrha, imenuje se Lanževica (2003 m). Košata vzpetina severno in zahodno nad Bogatinskim sedlom (Vratca, 1804 m) spada med redke gore Julijskih Alp, ki ne premorejo nobene prave pečine ali mogočnejše stene. S pogledom s Komne proti Lanževici dobimo občutek, da je celotno območje dvignjeno nad Lepo Komno in dolino Gracije.

Pozimi, ko območje Komne prekrije debela snežna odeja pa je tukaj povsem drugače, raj za turne smučarje je brezmejen in skoraj ni ovir za brezskrbno potepanje po oblih, zasneženih vršičih, prekritih s snežno odejo, ki jo je na prostranem območju Spodnje in Lepe Komne vsako leto v izobilju.


1 km, 20 minut Lanževica - Vrh nad Gracijo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1916 m Vrh nad Gracijo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1815 m Vratca (Bogatinsko sedlo)

Preval Vratca, imenovan tudi Bogatinsko sedlo (1803 m), med Vrhom nad Gracijo (1916 m) na s. in Bogatinom (1977 m) na j. je pomembno križišče planinskih poti: na Bogatin je 30 min, do Mahavščka (2008 m) 1 h in na Lanževico (2003 m) 1 h. S prevala zagledamo značilno oblikovani Krn, lep pogled pa imamo nazaj na planoto Komne, na venec Spodnjih Bohinjskih gora, na Pršivec, Tičarici in del Doline Triglavskih jezer ter na vrhove Karavank na s. in Kamniških Alp na v. Čez Vratca je med obema svetovnima vojnama potekala državna meja, na katero spominja italijanska utrdba.



Opis:

SPP se z Vratc v ključih spušča v prostrano krnico; po 15 min se pot za kratek čas zravna; na levi vidimo utrdbe. Ko se spet spuščamo, zagledamo razpadajoče vojaško naselje iz 1. svetovne vojne, do katerega se z mulatjere spustimo v ključih po ozki stezi. To je ravnica Za Lepočami (1608 m) ob j. vznožju Velike Monture (1958 m), do katere smo z Vratc hodili 30 minut. Z ravnice se na levo vzpne pot na preval Prehodci (1639 m), kjer se priključi na SPP pot Krn - planina Razor; na Prehodce je 30 minut.

Za Lepočami se SPP spet zložno spušča v prostrano travnato kotlino Doliči. Zagledamo košček Krnskega jezera, nad njim pa vrhova Debeljak (1869 m) in Veliki Lemež (2042 m).

višina: 1471 m Doliči

Ni opisa

Opis:

Po 20 min pridemo do ozkega kolovoza, ki pelje na levo čez Prehodce v Tolmi. Malo nad planino se na levo odcepi pot na Mali Šmohor (1939 m).

višina: 1423 m Planina Duplje (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Spustimo na desno na planino Duplje. Pred seboj vidimo planšarijo in lovsko kočo, v kotlini na desni pa Dupeljsko jezero. Na planini Duplje je križišče poti; na desno do bližnjega Planinskega doma pri Krnskih jezerih, na levo do Krnskega jezera in na Krn.

višina: 1373 m Planina Duplje

Ni opisa

Opis:

Po široki poti čez planino Duplje proti Krnskemu jezeru. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot, po kateri smo prišli s Komne, pot na Krn pa gre naravnost proti jezeru, do katerega pridemo v 10 minutah.

višina: 1399 m Krnsko jezero

Krnsko jezero (1394 m) spada med pomembnejše naravne znamenitosti Triglavskega narodnega parka. Leži v kotanji med Šmohorjem na jv. in Lemežem na sz., ki jo je izoblikoval ledenik. Dolgo je 380, široko pa 150 m; na najglobljem mestu je globoko 17 m. Dno jezera pokrivajo neprepustne kredne in lapornate kamnine. V jezeru živijo ribice pisančki in zlatovčice, ki so jih vložili v jezero med obema svetovnima vojnama. Zaradi izredne lepote in privlačne okolice obišče jezero veliko planincev in turistov. Prvi obiski so zapisani že leta 1312, ko je prihajal semkaj na lov goriški škof Henrik III.