Išči po točkah

Začetek: Sinji vrh

Konec: Mali Golak (razpotje)

Razdalja: 12.8 km Čas hoje: 4 ure 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1001 m Sinji vrh
Vrh:

Sinji vrh (1002 m) je kopast vrh med j. robom Trnovske planote in regionalno cesto Col—Predmeja. Raztresene kmetije spadajo v razloženo naselje Kovk, ki ima središče pri šoli ob cesti. To je vrtačast kraški svet z malimi njivami, pašniki in skromnimi, pretežno bukovimi gozdovi. V okolici Sinjega vrha so baje Rimljani, ki so imeli močno utrjeno postojanko pri današnji Ajdovščini, kopali železovo rudo. Na vrhu so ostanki zbiralnika za vodo, ki so ga zgradili Italijani leta 1942, vanj so črpali vodo iz Hublja 800 m visoko; po vojni je bil opuščen.

Razgled s Sinjega vrha je izredno lep. Pogled objame širno planoto Trnovskega gozda od s. do j. roba; Poldanovec, Golaki, Ciganski vrh, Špičasti vrh in drugi vrhovi se dvigajo na s. robu planote, na j. pa Kucelj, Modrasovec, Parkljevec, Navrše, Podrta gora, Kovk in še veliko drugih vršičkov. Na s. se v bližini dviga Obli vrh (1109 m). Po sredi planote vidimo tu in tam cesto in hiše razloženih naselij od Cola do Predmeje. Na v. strani se za Colom dviga Javornik, na jv. pa Nanoška planota, kjer zlasti lepo vidimo j. strmi rob Breg in Rebrnice. Na j. je pod robom planote dolga Vipavska dolina, za njo Kras, v daljavi pa morje Tržaškega zaliva. Na s. obzorju vidimo Julijce s Triglavom, Karavanke in na sv. Kamniške Alpe.

Tik pod Sinjim vrhom je na j. strani turistična kmetija, Kovk 19 a, telefon 05 3649549. Kolikor bi bilo zaprto, poprašati pri Sinjevršniku, malo pod vrhom. Do turistične kmetije pripelje asfaltna cesta s Kovka 1,5 km. V hiši je zanimiva etnološka soba z zbirko starega kmečkega in gozdarskega orodja ter kuhinjskih predmetov. Turistična kmetija gosti vsako leto tudi priznane kiparje in slikarje.


2.1 km, 30 minut Sinji vrh - Rob (Sinji vrh)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

SPP se za nekaj časa umakne v notranjost planote (TV nadaljuje naravnost proti Podrti gori). Kažipot pokaže na levo proti bližnji veliki domačiji Peterlini ob jz. vznožju Sinjega vrha, ki že spada v naselje Kovk. Pri domačiji pridemo na asfaltno cesto, ki pripelje s Kovka. Po njej gremo nekaj minut zložno navzgor do bližnjice na desni, po kateri se povzpnemo do asfaltne ceste Kovk—Sinji vrh. Odpre se lep pogled na bližnje kmetije na Kovku ter na vrhove v osrednjem in s. delu planote. Po cesti pridemo v nekaj minutah do velike kmetije Sinjevršnik, Kovk 10. Od kmetije gremo še malo naprej po cesti, potem pa po bližnjici nad cesto proti vrhu, ki ga že vidimo pred seboj. Z roba planote 30 minut.

višina: 828 m Rob (Sinji vrh)

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Rob (Sinji vrh) - Navrše

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naravno okno na sz. strani vrha Navrše (857 m) je posledica geološkega delovanja. Na apnenčastem robu planote se je pojavila razpoka, ki jo je razjedala voda, tako da se je sčasoma razširila v približno 20 m visoko in 15 m široko okno, nad katerim je ostal skalni obok. Gora je torej votla, narečno "otla", in od tod izvira tudi ime kraja Otlica, v katerega sodi naravno okno. Skozi okno lepo vidimo Ajdovščino. Naravno okno je zavarovano kot naravni spomenik.

Od okna gremo naprej po travnatem robu na z. strani vrha Navrše, od koder je lep pogled na Lokavec, reko Hubelj in Ajdovščino ob vznožju Roba, strmega pobočja pod pragom Trnovske planote; Rob je ime za del gore med oknom in Podrto goro. Pot preide z z. na s. pobočje. V dolini na levi je domačija Zavrhovc, ki sodi še na Otlico, na v. strani doline pa že vidimo kopasti Sinji vrh (1002 m). Po travnatem pobočju nad dolino gremo proti gozdu na v. Lepa ravna gozdna pot pripelje na travnati rob planote, na katerem zagledamo električni daljnovod Ajdovščina-Trnovska planota. Z desne se priključi markirana planinska pot iz Ajdovščine. Od okna je 30 min. Na razpotju nas SPP začasno zapusti, saj mora čez Sinji vrh, na katerem je njena kontrolna točka; spet se nam bo pridružila na sz. strani Podrte gore.

višina: 853 m Navrše
Vrh:

Naravno okno, imenovano tudi Otliška jama, na sz. strani vrha Navrše (857 m) je posledica geološkega delovanja. Na apnenčastem robu planote se je pojavila razpoka, ki se je postopoma razširila v okoli 20 m visoko in 15 m široko okno, nad katerim je ostal skalni obok. Gora je torej votla, domačini pravijo »otla«; odtod ime Otlica. Skozi okno lepo vidimo Ajdovščino.


3.2 km, 1 ura Navrše - Dolski maj

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Do Kovka bomo hodili po zelo razgledni poti na j. strani Trnovskega gozda, imenovani Po robu, s katere vidimo Vipavsko dolino, Kras in morje. Pot vodi po zmerno valovitem zakraselem svetu, po travnikih, gozdovih, med nizkim grmovjem, po kamnitem robu in tudi mimo samotnih domačij. Čeprav je po večini speljana blizu roba, ni nevarna, nekoliko bolj je treba paziti le na gruščnatih delih poti. Paziti pa moramo na žice številnih električnih pastirjev. Hoja je prijetna zlasti spomladi in jeseni.

Steza se zložno dviga po travnatem pobočju hriba Štumbro in še naprej proti vrhu Parkljevec (889 m) pred nami. Nanj pa se ne povzpnemo, temveč ga zaobidemo po njegovi j. strani. V bližini opazimo nekaj hiš zaselka Kitajska, ki je sicer del razloženega naselja Otlica, 815 m, 319 preb., s središčem ob cesti Col?Predmeja. Tam so tudi osnovna šola, trgovina, gostilna in župnijska cerkev Angelov varuhov. Po jv. pobočju Parkljevca, poraslem z mešanim gozdom, se spustimo na travnike, ograjene s kamnito ograjo, in tam opazimo ostanke nekdanje domačije. Po nekaj minutah pridemo do ograjenih njivic in domačije Vidmar v bližini poti. Pot se nato nekoliko odmakne od roba Gore. Po travniku, poraslem z redkimi borovci, nizkem gozdičku in travnatem robu pridemo na široko travnato pobočje Otliškega maja (847 m) na j. strani poti; TV in SPP ne gresta na vrh, temveč po njegovem s. pobočju nad veliko Skručo dolino z domačijo, do katere pripelje cesta z Otlice. V dolini je še več hiš. Pot nadaljujemo proti jv. robu doline; ob poti je tabla št. 129 Geološke poti, ki nas je spremljala od našega priključka na SPP, tam pa se spusti v Ajdovščino. TV in SPP nadaljujeta naravnost do bližnjega naravnega okna. Od združitve s SPP do okna smo hodili 60 min.

višina: 856 m Dolski maj

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Dolski maj - Dolina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri lipi ob domačiji gremo naprej po stezi ob j. robu kamnite ograje do prehoda, nato pa po j. travnatem pobočju Štumbra proti robu planote; tam se TV spet združi s SPP. Od velike hiše je 30 min. Smo tik nad strmim skalnim pobočjem Gore; to je skupno ime za j. rob planote Trnovskega gozda pod Predmejo in Otlico, kajti iz doline je videti kot prava gora.

višina: 884 m Dolina

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Dolina - Predmeja (Dolina)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od velike hiše nadaljujemo TV po asfaltirani cesti proti Colu v zaselek Dolina, mimo tovarne in transformatorja; nekaj korakov naprej zavijemo z regionalne ceste desno po stranski asfaltirani cesti do bližnje domačije Predmeja 110. V tej hiši je bil 10. januarja 1943 izvoljen prvi odbor OF za Predmejo, Otlico in Kovk; na njej je zdaj spominska plošča. Nad domačijo se vzpenja hrib Štumbro (959 m).

višina: 898 m Predmeja (Dolina)

PREDMEJA, 894 m, 363 preb. Razloženo naselje ob regionalni cesti Col–Lokve je dolgo 3 km in široko 1 km. Ime kraja je nastalo iz besede »meja«, kot domačini imenujejo gozd; Predmeja je torej kraj pred gozdom. Naselje sestavljajo zaselki V Grapi, Korenina, Na Hribu, Polanci, Dolina in Predmeja. Središče naselja je pri veliki dvonadstropni stavbi, nekdanjem hotelu. Na vzpetini nasproti hotela je kmečki turizem Jože Likar, v katerem so tudi prenočišča; telefon: 05/364 93 56. Vse naokrog se širi kraški svet z vrtačami, brezni, dragami in njivicami, zavarovanimi z ogradami. V širši okolici so v zavetnih legah raztresene samotne domačije; tam večkrat piha močna burja. Na Predmeji je sedež revirnega vodstva Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, ki ima delovišča v obširnih gozdovih na planoti. Ljudje se preživljajo z gozdarstvom in živinorejo, nekaj je zaposlenih v obratu Iskra avtoelektrika, nekaj pa v Ajdovščini. Predmeja je tudi star smučarski center: že leta 1895 so bile pod Golaki prve smučarske tekme na Slovenskem. V Tihi dolini je smučarsko središče s skakalnicami, na planoti pa urejajo tekaške proge. Na vzpetini v središču naselja so pred leti postavili podružnično cerkvico Svete družine. Predmeja sodi v dostavni okoliš pošte Ajdovščina.

Leta 1999 so odprli turistično sprehajalno pot s 13 postajami »Po Dolu gor in dol«, ki pohodnike seznanja s kulturno in naravno dediščino tega območja. Pomembno poslanstvo opravlja društvo GORA, ki skrbi za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine Predmeje.

Predmeja in njena okolica sta bili med NOB prizorišči številnih bojev partizanskih enot z Italijani in Nemci. Leta 1943 sta tam delovali XXX. in XXXI. divizija NOV in POS, nekaj časa pa sta imeli sedež tudi na Predmeji. Posebno hudi boji so tam divjali septembra 1943, februarja in oktobra 1944 ter marca 1945, med nemškimi ofenzivami na svobodno ozemlje Trnovskega gozda. Nemci so na Predmeji požgali 90 hiš in pobili 77 ljudi. S Predmeje so enote XXX. divizije NOV zadnje dni aprila 1945 odšle v Vipavsko dolino ter proti Gorici in Trstu. V središču naselja stoji spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja iz tega kraja. Nad zaselkom Dolina ob cesti proti Colu je grobnica s spomenikom: v njej je pokopanih 367 borcev NOV, padlih na tem območju.
Na območje Predmeje se je po kapitulaciji Italije preselila kurirska postaja P-5. Kurirji so se najprej vselili v gozdarsko hišo, potem pa so se zaradi nemških vpadov večkrat selili na nove lokacije. Prvi komandir postaje na Predmeji je bil Ivan Čuk - Slavko. P-5 je vzdrževala zveze s P-7 v Gorenji Trebuši, P-8 v Gorenji Kanomlji, P-11 pri Ozeljanu, P-13 na Krasu in P-5a pri Budanjah v Vipavski dolini. Največ pošiljk so prejemali od P-8, vsak dan tudi dva do tri nahrbtnike Partizanskega dnevnika ter ga razdeljevali drugim postajam in prejemnikom na svojem območju. Na spominski plošči na veliki hiši, so podatki o kurirjih, ki so padli pri opravljanju kurirskih nalog. To so: Jakob Mikuž, Ludvik Kogej, Benjamin Kovač, Avgust Rupnik, Jože Bizjak in Anica Cotič. Podatke dopolnjujejo besede soborcev in krajanov Predmeje:
»Na vseh poteh bila je smrt v zasedi,
a vi ste vse jih prehodili
in koder padli ste, po vaši sledi
ponosnih glav v svobodo smo stopili.«



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1429 m Mali Golak (razpotje)

Ni opisa