Išči po točkah

Začetek: Koča na Soriški planini

Konec: Prtovč

Razdalja: 10.8 km Čas hoje: 3 ure 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Opis:

Prečkamo parkirišče in pri ličnem smerokazu za Litostrojsko kočo opazimo smerokaz za Ratitovec. 

Ratitovec ni vrh, čeprav pogosto imenujemo Gladki vrh v bližini Krekove koče kar Ratitovec, ampak pomeni greben, ki se razprostira od Kremanta do Kosmatega vrha. Gremo torej najprej čez malo jaso in zatem v gozd. Ko pridemo do gozdne ceste opazimo, da se nam je z desne strani priključila še ena markirana pot. Ta se začne nekoliko nižje, kjer se od glavne ceste, ki vodi iz Sorice, odcepi makadamska cesta proti Danjarski planini (smerokaz). Mi gremo še nekaj časa po cesti, vendar pazimo, ker se naša pešpot odcepi v desno in nas pripelje po prijetnem smrekovem gozdu do križišča Mišji grunt. Do sem bi lahko prišli tudi po gozdni cesti, iz katere smo zavili na pešpot, vendar trasa po cesti ni markirana. Na Mišji grunt pripelje tudi nemarkirana, vendar dobro vidna pot iz Spodnjih Danj.

Na Mišjem gruntu zavijemo levo strmo po planinski stezi. Pot kmalu postane položnejša in prijetnejša za hojo. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

višina: 1512 m Kačji rob

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Kačji rob - Kremant

Opis:

Pot nadaljujemo tako, da se vrnemo do smerne tablice, ki nas opozarja na žig in od tam gremo naprej po markirani poti. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

Pot nas vodi nekoliko navkreber in mimo nekaj vrtač do male jase v gozdu. Od tu pa se strmo povzpnemo na vrh Kremanta. Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa

Opis:

Od tod se vzepnjamo po pobočju.

višina: 1577 m Altemaver (pobočje)

Ni opisa

Opis:

Prispemo na travnato sleme med Kremantom in Altemavrom, kjer se pridruži poti s Soriške planine.

višina: 1627 m Altemaver (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gremo rahlo navkreber, toda prav hitro, še pred prvim bunkerjem, gremo naravnost po grebenu in ne levo okrog hriba.

Pri hoji po Ratitovcu bomo srečali bunkerje, vendar pa na Ratitovcu niso Italijanski bunkerji, ampak je te tukaj gradila tik pred drugo svetovno vojno vojska Kraljevine Jugoslavije. Po vodji teh operacij se ta linija imenuje Rupnikova linija. Načrtovana je bila kot obrambna linija po celotni meji z Italijo, vendar ni bila nikoli dokončno zgrajena, zaradi drugačnega načina bojevanja v 2. svetovni vojni pa tudi ni bila uporabljena za vojno delovanje. Tako se je sistem vsaj deloma dograjene strjene linije začel prav tu na Ratitovcu, linija pa je potem potekale preko Zalega Loga na Blegoš, čez Hotavlje na Žirovski vrh, preko Logatca in Cerknice proti Reki oziroma Sušaku. Na Ratitovcu niso gradili velikih utrdb, zgradili pa so samo na področju Ratitovca 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, enega na sedlu Vratca, enega na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.

Ko pridemo na vrh, smo na najvišji točki naše poti. Pot nas naprej vodi tik po grebenu, kjer je potrebno kar nekaj previdnosti. V globini, globoko pod nami vidimo vasi Torka in Ravne, ki sta se stisnili na koščku nekoliko položnejšega sveta na nekakšni mali terasi.

višina: 1676 m Altemaver
Vrh:

JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100 m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver, 1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči, brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode. Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.

Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih pomnikov iz NOB.

RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček, čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi, med ptiči pa ruševci.

Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje, zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni. Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.



Opis:

Pot se spusti proti sedlu med Altemavrom in Gladkim vrhom, pred seboj zagledamo Krekovo kočo, naš končni cilj.

višina: 1625 m Ratitovec (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po poti do koče.

višina: 1644 m Krekova koča na Ratitovcu
Planinska postojanka:

Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek.  Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. V zadnjih letih je koča dobila elektriko in bila tudi temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je običajno odprta od sredine junija do sredine septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je slabo vreme.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 19 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. V bivaku so v zimski sobi 4 ležišča, štedilnik, miza in klopi.


2.7 km, 40 minut Krekova koča na Ratitovcu - Prtovč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Prtovča (1025 m) skozi Razor. Po kolovozu proti s. skozi gozd v dolino Razor, ki se spušča s prevala Vratca (1511 m) med Gladkim in Kosmatim vrhom. Po travnati in gruščnati dolini proti pečevju. Pod vznožjem prevala se pot  razcepi. Čez Vratca pelje pot na planino Pečana, naša pot pa zavije levo in se po travnatem pobočju v ključih zvije do koče.

1 h 30.

višina: 1030 m Prtovč

Oktobra 1943 so Nemci vas požgali, pet obnovljenih hiš se zdaj stiska v breg, na slemenu proti Pašku 1036 m stoji preprosta cerkvica. V vasi spomenik NOB. Sleme loči grapo Dašnjice od Plenšaka, po obeh grapah so steze za dostop, po s. bregovih Stedel vrha je speljana cesta v Železnike, z nje je razgled na nižje ležeči Podlonk.