Išči po točkah

Začetek: Koča pri izviru Soče

Konec: Kobarid

Razdalja: 54.6 km Čas hoje: 21 ur 5 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 895 m Koča pri izviru Soče
Planinska postojanka:

Koča stoji ob cesti v Zadnjo Trento malo pod izvirom reke Soče. Prvo skromno kočo je PD Jesenice preuredilo iz bivšega italijanskega vojaškega objekta in jo odprlo 7. junija 1953 v počastitev 60-letnice SPD. Kljub vzdrževanju objekt ni zdržal zahtev naraščajočega turizma, zato so ga temeljito obnovili in razširili ter uredili kiosk za prodajo spominkov, razglednic in planinske literature; prenovljeno in povečano kočo so odprli leta 1973. Ker delovni in sanitarni pogoji zaradi vsako leto večjega obiska ne ustrezajo več, so leta 1994 začeli s pripravami za adaptacijo in razširitev koče.Koča je odprta od prvomajskih praznikov do konca oktobra.V gostinskem prostoru je 24 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 24 sedežev; v dveh sobah je 14 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Florijeve domačije gremo do bližnjega parkirišča, kamor pripelje cesta od Koče pri izviru Soče. Po cesti, ki se zložno spušča po planem dolinskem dnu Zadnje Trente, ki mu pravijo Zapodnem, gremo vse do koče. Obdaja nas prelep gorski svet. Na levi se dvigajo obširna pobočja Velike Dnine, na desni strmine Ušjo. Nad iztekom doline se pogled ustavi na belih stenah Prisojnika, Razorja in Planje. Po dolini teče Suhi potok, ki pa se prikaže izpod grušča šele na polovici poti med Florijem in Kočo pri izviru Soče. Od Florija do koče je 30 minut.

višina: 960 m Zadnja Trenta

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 40 minut Zadnja Trenta - Planina Zapotok

Opis:

Na razpotju levo (desno na Jalovec) čez prode v dolino Suhega potoka in mimo gozdnega rezervata Zapoden. Steza se po enem km od Florija preseli na z. stran Suhega potoka, kjer se dviga po vse bolj strmih pobočjih. Preden se vzpnemo na planino, je globoko pod potjo slap pod planino Zapotok.

Po uri in pol od Koče pri izviru Soče smo na planini Zapotok (1385 m) z opuščeno pastirsko kočo.

višina: 1352 m Planina Zapotok

Ni opisa
1.9 km, 1 ura 20 minut Planina Zapotok - Sravnik

Opis:

S planine se pot vzpne v macesnov gozd, ki je del gozdnega rezervata Apica, potem pa po rušnatem in kamnitem pobočju zložno proti prevalu Velika Vrata; pod prevalom desno po s. pobočju Sravnika do razpotja: desna pot čez Kanjski preval je daljša in težja.

višina: 1853 m Sravnik

Ni opisa
1 km, 1 ura 20 minut Sravnik - Bavški Grintavec

Opis:

Leva pot se strmo vzpne po grušču in skozi skalnata vrata v kotanjo pod vrhom, iz nje pa desno čez skale na s. greben. Pot proti vrhu pelje po razdrtih pečinah, čez 10-metrski prag in po krušljivi steni na vrh.

Pot je po strmini pod s. grebenom in nato vse do vrha uvrščena med zelo zahtevne poti.

višina: 2342 m Bavški Grintavec
Vrh:

BAVŠKI GRINTAVEC, 2347 m, je najpomembnejši vrh v j. delu dolgega pogorja, ki se vleče v poldnevniški smeri od Ponc prek Jalovca do Bavškega Grintavca in spada v Jalovčevo gorsko skupino. Na Bavškem Grintavcu se nanj naslanja poševno pogorje med Zgornjo Trento ter sotočjem Koritnice in Soče s Plešivcem (2008 m), Trentskim Pelcem (2109 m) in Srebrnjakom (2100 m) na v. strani Grintavca, do Svinjaka (1653 m), koničastega vrha na sv. strani Bovške kotline. V pogorju proti Jalovcu se zvrsti več vrhov, med njimi so najpomembnejši Skutnik (2172 m), Nizki vrh (2162 m), Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2336 m), Veliki Pelc (2388 m) in Pelc nad Kionicami (2442 m). V. greben Bavškega Grintavca se strmo spušča na preval Velika Vrata (1794 m). Jv. pobočja padajo v Soško dolino pri vasi Soča. Jv. greben se prek bližnjega Malega Grintavca (2282 m) spušča proti Svinjaku, s. greben pa strmo na bližnji Kanski preval. Na sv. strani vrha je kratka stena, naprej so gruščnata in rušnata pobočja nad planino Zapotok nad Zadnjo Trento.
Bavški Grintavec je imeniten vrh. Najlepši pogled nanj je z Vršiča in s poti z Vršiča po pobočju Mojstrovke in Travnika proti Jalovcu, odkoder vidimo vso njegovo s. stran nad Zadnjo Trento.
Razgled z vrha je zelo lep, zlasti na bližnje skalnate vrhove, grebene in doline. Proti v. so pred nami vrhovi med Zadnjo Trento na s. in Spodnjo Trento na j. strani. V tej smeri vidimo Vršič in na njegovi desni vrhove vzhodnih Julijcev s Prisojnikom, Razorjem, Triglavom, Kanjavcem in Velikim Špičjem. Na j. strani se nad dolino Soče dviga Krnska skupina, v kolenu Soče pa greben Polovnika. Na jz. je nad Bovško kotlino obširno Kaninsko pogorje, kjer izstopa Rombon na njegovem v. robu; pred Kaninskim pogorjem je gorska dolina Bavšica in na njeni s. strani dolgi greben Loške stene. Proti s. se zvrstijo Skutnik,
Pelci, Veliki Ozebnik in Jalovec, na njegovi levi Mangrt, na desni pa Šite, Travnik in Mojstrovka, globoko spodaj leži dolina Zadnje Trente.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot se obrne proti sv. Ozka steza nas popelje skozi redek macesnov gozd proti široki dolini, ki jo oklepa Bavški Grintavec z z. in j. grebenom. Pot se z dna doline (ok. 1800 m) usmeri proti slikovitim skladom Malega Grintavca na z. strani; čez travnate strmine pridemo na melišča,  ki jih prečimo proti glavnemu vrhu do izrazitega kamina v vznožju njegove vršne zgradbe. Vzpnemo se skozi kamin in po kratki travnati strmini do grebena, ki ga dosežemo z. v bližini vrha.

Od planine Nad Sočo 2 h 30 min, iz Soče 5 h.

V visokem poletju je hoja po tej poti zaradi hude vročine in velike višinske razlike zelo naporna.

višina: 1391 m Planina Nad Sočo

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Planina Nad Sočo - Soča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri kapelici ob cesti v zgornjem koncu vasi Soča nas kažipot usmeri po strmi stezi v opuščeni zaselek Lemovje. Razgledno teraso prekoračimo mimo največje skupine hiš; po ožji stezi nadaljujemo pot proti s. v odprto dolinico. Mimo dveh studencev se pot usmeri desno v gozdni rezervat Lemovje. V ključih se dvignemo do razglednih, pretežno travnatih pobočij; ob poti je klop, do sem dobro uro. Tu začnemo s prečnico proti levi navzgor po razglednem svetu in po naslednji dobri uri dosežemo obsežno planoto nekdanje planine Nad Sočo (1400m) z lovsko kočo; iz Soče 2 h 30. 

višina: 492 m Soča

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Soča - Log

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 547 m Log

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Log - Vrsnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Vrsnik

Ni opisa
1.8 km, 40 minut Vrsnik - Pod Zjabci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 731 m Pod Zjabci

Ni opisa
4.1 km, 2 uri 25 minut Pod Zjabci - Planina Za skalo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1543 m Planina Za skalo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Dol za bajarjem

Ni opisa
2.7 km, 1 ura 10 minut Dol za bajarjem - Lepa Komna

Opis:

Pot preko Oslove škrbine

višina: 0 m Lepa Komna

Ni opisa
2.1 km, 1 ura 10 minut Lepa Komna - Lanževica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2000 m Lanževica

Kopasti vrh ne spada med gore, ki bi nas že od daleč vabili z drzno obliko, kljub temu pa se nam z nje odpira širok razgled. Na tem območju je vse okroglo in bolj položno kot strmo, prej počasi zaobljeno kot robato. Dolina Gracije in Lepe Komne skalnati je svet, na planini Poljanica sledi ogradi še devet.

Na Lanževici zapuščamo svet Spodnje bohinjskih gora. Na najbolj zahodnem delu Komne se pričenja mogočen vzpon osrednjega gorovja Triglavskega pogorja. Mejni kamen nove skupine je vsekakor nenavadna gora. To je drugačna gora, nima izrazitega vrha, imenuje se Lanževica (2003 m). Košata vzpetina severno in zahodno nad Bogatinskim sedlom (Vratca, 1804 m) spada med redke gore Julijskih Alp, ki ne premorejo nobene prave pečine ali mogočnejše stene. S pogledom s Komne proti Lanževici dobimo občutek, da je celotno območje dvignjeno nad Lepo Komno in dolino Gracije.

Pozimi, ko območje Komne prekrije debela snežna odeja pa je tukaj povsem drugače, raj za turne smučarje je brezmejen in skoraj ni ovir za brezskrbno potepanje po oblih, zasneženih vršičih, prekritih s snežno odejo, ki jo je na prostranem območju Spodnje in Lepe Komne vsako leto v izobilju.


1 km, 20 minut Lanževica - Vrh nad Gracijo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1916 m Vrh nad Gracijo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1815 m Vratca (Bogatinsko sedlo)

Preval Vratca, imenovan tudi Bogatinsko sedlo (1803 m), med Vrhom nad Gracijo (1916 m) na s. in Bogatinom (1977 m) na j. je pomembno križišče planinskih poti: na Bogatin je 30 min, do Mahavščka (2008 m) 1 h in na Lanževico (2003 m) 1 h. S prevala zagledamo značilno oblikovani Krn, lep pogled pa imamo nazaj na planoto Komne, na venec Spodnjih Bohinjskih gora, na Pršivec, Tičarici in del Doline Triglavskih jezer ter na vrhove Karavank na s. in Kamniških Alp na v. Čez Vratca je med obema svetovnima vojnama potekala državna meja, na katero spominja italijanska utrdba.



Opis:

SPP se z Vratc v ključih spušča v prostrano krnico; po 15 min se pot za kratek čas zravna; na levi vidimo utrdbe. Ko se spet spuščamo, zagledamo razpadajoče vojaško naselje iz 1. svetovne vojne, do katerega se z mulatjere spustimo v ključih po ozki stezi. To je ravnica Za Lepočami (1608 m) ob j. vznožju Velike Monture (1958 m), do katere smo z Vratc hodili 30 minut. Z ravnice se na levo vzpne pot na preval Prehodci (1639 m), kjer se priključi na SPP pot Krn - planina Razor; na Prehodce je 30 minut.

Za Lepočami se SPP spet zložno spušča v prostrano travnato kotlino Doliči. Zagledamo košček Krnskega jezera, nad njim pa vrhova Debeljak (1869 m) in Veliki Lemež (2042 m).

višina: 1471 m Doliči

Ni opisa

Opis:

Po 20 min pridemo do ozkega kolovoza, ki pelje na levo čez Prehodce v Tolmi. Malo nad planino se na levo odcepi pot na Mali Šmohor (1939 m).

višina: 1423 m Planina Duplje (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Spustimo na desno na planino Duplje. Pred seboj vidimo planšarijo in lovsko kočo, v kotlini na desni pa Dupeljsko jezero. Na planini Duplje je križišče poti; na desno do bližnjega Planinskega doma pri Krnskih jezerih, na levo do Krnskega jezera in na Krn.

višina: 1373 m Planina Duplje

Ni opisa

Opis:

Po široki poti čez planino Duplje proti Krnskemu jezeru. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot, po kateri smo prišli s Komne, pot na Krn pa gre naravnost proti jezeru, do katerega pridemo v 10 minutah.

višina: 1399 m Krnsko jezero

Krnsko jezero (1394 m) spada med pomembnejše naravne znamenitosti Triglavskega narodnega parka. Leži v kotanji med Šmohorjem na jv. in Lemežem na sz., ki jo je izoblikoval ledenik. Dolgo je 380, široko pa 150 m; na najglobljem mestu je globoko 17 m. Dno jezera pokrivajo neprepustne kredne in lapornate kamnine. V jezeru živijo ribice pisančki in zlatovčice, ki so jih vložili v jezero med obema svetovnima vojnama. Zaradi izredne lepote in privlačne okolice obišče jezero veliko planincev in turistov. Prvi obiski so zapisani že leta 1312, ko je prihajal semkaj na lov goriški škof Henrik III.


3.9 km, 2 uri 10 minut Krnsko jezero - Krnska škrbina

Opis:

SPP obide jezero po melišču nad njegovo jv. obalo v vznožju Šmohorja. Po malem travniku pridemo do kamnitega žleba, po katerem se pot v okljukih vzpne na prostrano planino Na polju (1530 m). Na desni strani vidimo škrapljast apnenčast svet, ki ga oblikujejo deževje, sneg in led. Čez ta prag je drsel ledenik s Krna proti Lepeni. Planina Na Polju je široka travnata ravnica pod Krnskimi podi, ki jo po sredi seka hudourniška struga. Zdaj na planini ne pasejo več, tudi ni več pastirskih stanov, le na robu ravnice je lovska kočica. Od jezera do zgornjega roba planine smo hodili 30 minut.

S planine Na Polju se pot vzpne po meliščih in kamnitem svetu visokogorskega krasa Krnskih podov. Pot se drži žleba in plitve dolinice, ki se spušča s planote V Laštah na desni. Na levi strani so strmali Velikega Šmohorja (1944 m), pred nami pa Vrha nad Peski (2176 m). Še pozno poleti prečkamo nekaj kratkih snežišč. Po uri vzpona se na levo odcepi nemarkirana pot na Prag ali Batogniško sedlo, SPP pa se vzpne na desno in zaobide kotanjo pod Krnsko škrbino, ki jo že vidimo pred seboj. Kmalu nas napis »Voda« opozori, da je v bližini na levi strani poti med velikimi kamnitimi bloki izvir mrzle planinske vode. Od tod se pot v loku precej strmo dvigne na Krnsko škrbino (2058 m), ki jo imenujejo tudi Krnsko sedlo; to je ozka zareza med Krnom in Batognico in je obenem preval planinskih poti s Komne in Lepene v dolino Soče pri Kobaridu, ki se nam odpre na j. strani. Na Škrbini je spominska plošča padlim borcem Gradnikove in Gregorčičeve brigade. Malo pod Škrbino na tolminski strani je Soška podružnica SPD odprla 5. avgusta 1901 prvo kočo na Krnu, poimenovano po dr. Karlu Trillerju v zahvalo za njegovo požrtvovalnost pri gradnji; kočo je pozimi 1905 porušil sneg.

višina: 2056 m Krnska škrbina

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Krnska škrbina - V kolcu (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1727 m V kolcu (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1621 m V dolu (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1007 m Koča na planini Kuhinja
Planinska postojanka:

Koča stoji na spodnjem robu planine Kuhinja, ene od petih planin ob vznožju strmih južnih pobočij Krna nad razloženo gorsko vasico Krn. PD Kobarid se je že leta 1974 odločilo, da bo zgradilo planinsko postojanko v osrčju petih planin pod Krnom. Leta 1980 so na planino napeljali elektriko in začeli s pripravami za gradnjo, graditi pa so začeli leta 1982. Kočo so odprli 3. junija 1984. Leta 1987 so zgradili še prizidek za sanitarije.V kočo je 6. 8. 1994 udarila strela in je do tal pogorela. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, pri mizah pred kočo pa 50; na skupnem ležišču je 16 ležišč; WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.


1.6 km, 20 minut Koča na planini Kuhinja - Krn

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 866 m Krn

Ni opisa
10.8 km, 2 uri 40 minut Krn - Napoleonov most

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 205 m Napoleonov most

Ni opisa
1 km, 20 minut Napoleonov most - Kobarid

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 234 m Kobarid

Ni opisa