Išči po točkah

Začetek: Lokve

Konec: Bovec

Razdalja: 97.9 km Čas hoje: 27 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 945 m Lokve

LOKVE, 947 m, 122 preb. Razloženo naselje leži na obsežnem planem podolju sredi gozdov v sz. delu Trnovskega gozda. Gručasto jedro, imenovano Krotna vas, je ob razpotju cest v Trnovo, Čepovan ter na Lazno in Predmejo pod vzpetino, na kateri stoji župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega. Drugi deli naselja so Dolenji in Gornji Konec, Voglarija, Cibja vas, Skrlj in Podskrlje. Podolje obrobljajo vzpetine Škol (1182 m) na s., Mali Češevik (1104 m) na v., Mala in Velika Ilovica (1166 m) na jv., Prezren (1128 m) na j. in Črni vrh (1066 m) na z. strani. Lokve so bile sprva pastirsko naselje; takrat so nastala ledinska imena Goveji Kal, Ovčarija in Jenčerija. V 18. stol. so tja prišli steklarji iz Hamburga in postavili glažute, v katerih so izdelovali steklenice ter jih prek Trsta izvažali v Španijo. Glažute so obratovale od 1770 do 1830. Med 1. svetovno vojno so bila na Lokvah osrednja avstrijska skladišča hrane za soško fronto.

Lokve so postale pomemben turistični in izletniški kraj. Čist zrak, naravne zanimivosti v širši okolici, prijetni sprehodi in vzponi na bližnje vrhove, zlasti na Poldanovec (1299 m), poleti privabljajo veliko obiskovalcev. Pozimi so Lokve zimsko-športno središče z urejenimi smučišči, štirimi vlečnicami in urejenimi tekaškimi progami (vsa smučišča obsegajo 10 ha). Za razvoj turizma skrbi Turistično društvo Lokve. Na Lokvah je več gostišč s prenočišči. Ljudje se ukvarjajo z gozdarstvom in turizmom, precej pa je zaposlenih v Novi Gorici; Lokve so s tem mestom povezane z rednimi avtobusnimi zvezami. Naselje sodi v dostavni okoliš pošte Trnovo pri Gorici.

Po kapitulaciji Italije so se na Lokvah nastanile partizanske vojaške enote, pa tudi italijanska partizanska enota garibaldincev, ter od tod odhajale v akcije proti okupatorju na širšem območju. V tem kraju je bil od 28. decembra 1943 do 10. oktobra 1944 tudi sedež IX. korpusa NOV in POS; spominska plošča je na hiši Lokve 23. Partizanska telefonska centrala na Lokvah je s svojimi zvezami povezovala vojaška in politična vodstva v Trnovskem gozdu. Nemci so Lokve kar šestindvajsetkrat napadli ali bombardirali z letali. Pri prvem napadu 29. septembra 1943 so ujeli 42 domačinov in jih odgnali v internacijo. Ob napadih 19. februarja in 10. oktobra 1944 so Nemci požgali vse hiše v vasi. Med nemško ofenzivo proti enotam IX. korpusa je na Lokvah padel komandant XXX. divizije, podpolkovnik Ivan Turšič - Iztok (1922–1944), leta 1951 razglašen za narodnega heroja. Ob cesti iz Trnovega stoji na kraju, kjer je padel, spomenik v njegov spomin. Kljub nenehnim napadom Nemci niso mogli uničiti partizanskih enot v Trnovskem gozdu; te so postajale vse močnejše in so se pripravljale na končne boje za osvoboditev Primorske. Na poslopju nekdanje osnovne šole je spominska plošča 38 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz Lokev in Lazne.

Za Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije imajo Lokve poseben pomen. V tem kraju je namreč delavski svet Združenega ptt podjetja Ljubljana v imenu vseh kolektivov PTT Slovenije 17. junija 1967 podelil kurirjem in vezistom NOV Slovenije domicil. Na poslopju nekdanje osnovne šole je spominska plošča, ki mimoidoče opozarja na ta dogodek. Planinci planinskih društev v okviru PTT Slovenije so s tri tedne trajajočega pohoda od Prekmurja do Lokev prinesli delavskemu svetu pozdrave vseh delavcev PTT. Na tem pohodu, ki je planince po večini vodil po kurirskih poteh iz obdobja NOV, se je porodila tudi zamisel o vzpostavitvi Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije; ta naj bi bila živ spomenik delu, naporom in žrtvam te izjemno pomembne dejavnosti med NOB.


0.9 km, 10 minut Lokve - Voglarija

Opis:

S križišča na Lokvah TV nadaljuje po asfaltirani cesti desno proti Novi Gorici. Cesta se zložno spušča do razpotja, na katerem stoji spomenik Ivanu Turšiču - Iztoku; da tja je 10 min.

višina: 927 m Voglarija

Ni opisa
2.9 km, 50 minut Voglarija - Nemci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 846 m Nemci

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 786 m Trnovo pri Gorici

TRNOVO, 791 m, 305 preb. Obcestno središčno naselje leži na jz. robu Trnovskega gozda. Novi del naselja nastaja j. od vaškega jedra, na v. strani ceste iz Nove Gorice. K naselju sodijo tudi gručasti zaselek Rijavci ob cesti proti Čavnu ter zaselki Mimovec, Mrzla Rupa, Rezija in Trpinovšče, raztreseni po širši okolici. Na z. strani naselja je manjša vzpetina Kobilnik, na j. pa Zverinec (793 m). Okolica naselja je kraško površje; na z. in s. strani so po večini pašniki, na v. strani pa se takoj za naseljem začenjajo strnjeni gozdovi. Gozdove na Trnovski planoti so v 16. in 17. stol. domala izsekali Benečani, v začetku 19. stol. pa še Francozi. Med 1. svetovno vojno je v bližini Trnovega divjala soška fronta in vas je bila med boji porušena. Prebivalci se preživljajo z gozdarstvom in živinorejo, nekaj je zaposlenih v obratu Mebla, številni pa v Novi Gorici. V naselju so podružnična osnovna šola, pošta, enota Gozdarstvo Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, enota Zavoda za gozdove Republike Slovenije, trgovina ter nekaj manjših podjetij in obrtnih delavnic. Na planoti nad glavno ulico stoji župnijska cerkev Marije Snežne.

Po kapitulaciji Italije in nastanku svobodnega partizanskega ozemlja v Trnovskem gozdu in njegovi okolici je bilo Trnovo strateškega pomena za NOB. Na tem območju je bilo več spopadov med partizani in nemškimi enotami. Še posebej hudi boji so potekali med nemško ofenzivo konec septembra 1943, ko je okupator hotel zatreti vseljudsko vstajo na Primorskem in uničiti narodnoosvobodilno vojsko v bližini Gorice. Kljub temu da so Nemci napadali s 25.000 vojaki, z več kot sto tanki, s 30 oklepnimi vozili in 120 topovi, jim je uspelo zasesti le večje kraje, partizanske enote pa so se v razsežnih kraških gozdovih Trnovskega gozda spretno izogibale premočnemu nasprotniku. Na tem območju je nemška ofenziva divjala tudi oktobra 1944, vendar so se enote IX. korpusa okupatorju uspešno upirale. Pozimi 1944/45 se je v Trnovem naselil italijanski bataljon prostovoljcev; med 19. in 21. januarjem 1945 ga je napadla brigada Srečka Kosovela ter ga uničila. Nemci so marca 1945 še enkrat skušali presenetiti enote IX. korpusa, ki so se na planoti pripravljale na boje za končno osvoboditev Primorske, vendar jim je začasno uspelo zasesti le večje kraje, med njimi Trnovo. Enote IX. korpusa so se vse do konca aprila ostro spopadale z Nemci. Borci Prešernove in Gradnikove brigade so 27. aprila 1945 pregnali Nemce iz Trnovega. S tem so bili prosti izhodiščni položaji za pot proti Gorici in Trstu.

V obdobju, ko je bilo Trnovo svobodno, je tam delovala partizanska telefonska centrala, ki je imela zvezo z Lokvami, Kopitnikom, Ravnico in enotami IX. korpusa. Za okrepitev zveze med P-7 v Gorenji Trebuši in P-11 pri Ozeljanu, zlasti pa zaradi zveze čez Sočo s P-25 na Matajurju v Beneški Sloveniji, je bila konec oktobra 1944 v Trnovem ustanovljena tudi kurirska postaja P-9. Komandir postaje je bil Jože Likan, v njej pa je bilo pet kurirjev. V drugi polovici decembra 1944 se je P-9 preselila v Loke nad Ajševico.

Na vzpetini Kobilnik je spominski park s spomenikom padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter z grobnico padlih borcev IX. korpusa. Ob vznožju Kobilnika je osrednji spominski prostor, zgrajen v obliki amfiteatra. Pred vhodom v park stoji simboličen pomnik, na tabli ob njem piše: »Ogenj miru in ljubezni prižgan 27. 8. 2005«. Malce naprej so doprsni kipi komandanta IX. korpusa in narodnega heroja Staneta Potočarja - Lazarja (1919–1997), partizanskega komandanta Alberta Jakopiča - Kajtimira (1914–1996), prvega komandanta IX. korpusa Lada Ambrožiča - Novljana (1908–2004) in zadnjega komandanta tega korpusa Jožeta Borštnarja - Gabrovčana (1915–1992); zadnja dva so odkrili 17. septembra 2005. Na kamnitem zidu pred amfiteatrom je vklesano posvetilo pesnika Cirila Zlobca vsem padlim in žrtvam. Na 83 granitnih ploščah so zapisana imena 2345 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz novogoriške občine. Na vrhu vzpetine stoji kamnit obelisk, ob njem je grobnica, v kateri je pokopanih 256 padlih borcev IX. korpusa. Na petih ploščah so vklesana imena 170 znanih borcev.

Pred pošto so krajani odkrili spomenik v spomin na srdite boje Kosovelove brigade za osvoboditev Trnovega januarja 1945. Na plošči so verzi pesnika Srečka Kosovela iz pesmi Rdeči atom:

»Plamen žareč bo presekal temo,
kakor zastava bo plapolal.
Človek bo dvignil obraz od tal,
v bodočnost bo stopil z uporno nogo.«



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 93 m Solkan (razpotje)

Ni opisa
11.5 km, 3 ure 20 minut Solkan (razpotje) - Plave

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 96 m Plave

Ni opisa
7 km, 2 uri Plave - Kanal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 103 m Kanal

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 30 minut Kanal - Ročinj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 185 m Ročinj

Ni opisa
12.3 km, 3 ure 40 minut Ročinj - Most na Soči

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 165 m Most na Soči

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 10 minut Most na Soči - Tolminka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 186 m Tolminka

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Tolminka - Tolmin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 193 m Tolmin

Ni opisa
13.8 km, 3 ure 40 minut Tolmin - Idrsko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 211 m Idrsko

Ni opisa
2.2 km, 40 minut Idrsko - Kobarid

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 234 m Kobarid

Ni opisa
14 km, 4 ure 10 minut Kobarid - Žaga

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 353 m Žaga

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Žaga - Podčela (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 357 m Podčela (razpotje)

Ni opisa
5.8 km, 1 ura 40 minut Podčela (razpotje) - Bovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 460 m Bovec

Ni opisa