Išči po točkah

Začetek: Bohinjska Bistrica

Konec: Baba

Razdalja: 37.6 km Čas hoje: 15 ur 5 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Bohinjska Bistrica - Bitnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 507 m Bitnje

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Bitnje - Jereka (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 615 m Jereka (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Jereka (razpotje) - Jereka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 618 m Jereka

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Jereka - Spodnji Zevtar

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 798 m Spodnji Zevtar

Ni opisa

Opis:

Vzhodno nad divjo strugo Jerečice, med zaselkoma Krniški Lom in Spodnji Zevtar, strmo in poraščeno pobočje, tudi prepadno pada do potoka, ki deli zaselka z vasjo Podjelje na zahodu, strmo in vzporedno nad strugo pa že več kot 150 let vodi Bovčánova pot. Ne še tako daleč nazaj v bližnji preteklosti je ob potoku od Podjelj do Jereke in nižje obratovalo devet lesenih mlinov in tri žage, ki jih je poganjala vodna sila.

Sledi malih, le delno prepoznanih, za tiste čase donosnih mlinskih tovarnic na vodni pogon je že težje opaziti ob strugi, mlini in žage so si sledile v smeri struge (Podjelje - Vogarjova žaga in Krištanov mlin, Jereka - Zgornji Šoklčov mlin, Spodnji Šoklčov mlin, Kosova žaga in mlin, Kovačov mlin, Košmrljov mlin in žaga, Klemenčov mlin, ter Vukčov mlin) vključno s Čučkovim (devetim mlinom) tik ob Čučkovi Tesni v vasi Bitnje, poleg zasebne elektrarne, ki zadnja desetletja obratuje na Jerečici, je bila to res bogato izkoriščena struga s številnimi malimi mlinskimi tovarnicami v lasti domačij iz vasice ob Jerečici v preteklosti.

Vodnikov razglednik (1003 m, Gospodovc), geografsko spada grič v območje Pokljuke, ki se prav tu strmo prelomi v Bohinjsko dolino. Vrh leži v osi Zgornje doline, jezera in Ukanca, vendar dovolj visok za prelep razgled, tudi čez vmesne gozdne vrhove nad dolino. Tod mimo je vse do leta 1939 vodila kolovozna pot in povezovala vasi Jereko s Koprivnikom, ter višje v smeri Gorjuš in Pokljuke. Gospodovc in severozahodni gozdni vrh Zevtar (951 m), ter zaselek Krniški Lom z razglednimi travniki nekako zaključujejo strmo pobočje nad staro Bovčánovo potjo in divjo strugo potoka Jerečica.

Zahodni rob travnika blago pada do struge potoka, kjer stezica povezuje zaselka z vasjo Podjelje med seboj. Strmo in vzporedno nad strugo vodi že pred letom 1870 zgrajena pot, ki je domačinom služila za prevoz drv in dovoz listja s predela Senožet. Pot in dvoje obračališč so v strmem pobočju zgradili delavci iz Primorske, točneje iz okolice Bovca, zato se ohranja ime Bovčánova pot, vedo povedati starejši domačini in dodajo še trditev, da na skrito stezo med okupacijo ni stopila sovražnikova noga.

višina: 816 m Vogar pod Zevtarjem

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1043 m Planina Pokrovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1047 m Planina Pokrovec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1276 m Hotel Jelka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1269 m Šport hotel

Pokljuka je visoka planota nad Krmo, Radovno in Savo Bohinjko; je največja visoka planota v Julijskih Alpah na območju Slovenije. V srednjem delu je visoka 1200 do 1500 m. Zgrajena je iz triasnih apnencev in je ponekod kraškega značaja. Pokrivajo jo obširni smrekovi gozdovi, vmes so planine s pašniki, ponekod tudi močvirnata območja z redkimi rastlinskimi vrstami. Stalni naselji Gorjuše in Koprivnik sta na prisojnem j. robu, na Goreljku pa so turistični in gostinski objekti ter naselje počitniških hišic.



Opis:

Od Šport hotela na cesto.

višina: 1254 m Šport hotel (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nekaj korakov proti Rudnemu polju, potem po gozdni cesti in kolovozu precej ravno na planino Javornik (1295 m). Čez njo do gozdne ceste in na drugi strani.


Ni opisa

Opis:

Po gozdni poti zložno navzgor do naslednje gozdne ceste ter čez njo navkreber po gozdu.

višina: 1503 m Velika Preseka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1627 m Blejska koča na Lipanci
Planinska postojanka:

Koča stoji na razgledni planini Lipanci na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha v grebenu nad pokljuško planoto.

Prvo planinsko postojanko na Lipanci je PD Bled odprlo 6. junija 1951 v preurejeni pastirski koči. Leta 1976 so od blejskih kmetov kupili sosednjo pastirsko kočo ter jo predelali in povečali v prijetno planinsko postojanko; slovesno so jo izročili namenu 6. avgusta 1978.

Koča je odkar je v njej sedanji oskrbnik Jože Tomc odprta celo leto. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, točilni pult, v klubskem prostoru pa je 45 sedežev; v 3 sobah je 12 postelj, na skupnem ležišču pa 36 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevan s pečjo, v klubskem prostoru kmečka peč; tekoča voda, elektrika.

Foto: Žiga



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1912 m Preval Lipanska vrata

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Preval Lipanska vrata - Pri lesi

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od kažipota proti Lipanskim vratom. Sprva zložna gozdna pot pride kmalu v globoko grapo, po njej do konca in strmo na zelenice, od tod navzgor po gozdu, ruševju in skalnatem svetu ter mimo galerij na piano, odkoder zagledamo na drugi strani Krme mogočno Rjavino.

Pot nad Krmo do Lipanskih vrat spada zaradi snežišč v grapah in skalnate strmine pod Lipanskimi vrati med zahtevne poti.

višina: 0 m Pri lesi

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Pri lesi - Kovinarska koča v Krmi

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Kovinarske koče v Krmi po dolini navzgor do kažipota malo pred koncem ceste.

višina: 872 m Kovinarska koča v Krmi
Planinska postojanka:

Koča stoji na Zasipski planini v spodnjem delu doline Krme. Prvo postojanko na tej planini je uredilo PD Javornik-Koroška Bela v preurejeni pastirski koči in jo odprlo 26. decembra 1948. Spomladi 1959 so začeli graditi novo, večjo postojanko, ki so jo slovesno odprli že 19. julija 1959 ob 90-letnici Železarne Jesenice. Kočo so poimenovali po jeseniških železarjih-članih društva, ki so pri gradnji koče opravili 4660 ur udarniškega dela in jo zgradili v rekordnem času. Leta 1963 so zgradili vodovod in prizidali verando. Kočo so večkrat obnavljali in dopolnjevali opremo, temeljito pa so jo obnovli leta 1983, ko je bila pri koči osrednja slovenska prireditev ob dnevu planincev.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 30 sedežev, točilni pult; v dveh sobah je 8 postelj (1x2 in 1x6), na skupnem ležišču pa 15 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo, kopalnica s toplo vodo (TUŠ); gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.


4.6 km, 1 ura 10 minut Kovinarska koča v Krmi - Kosmačev preval

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 847 m Kosmačev preval

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 729 m Na škedanjcih (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 650 m Mojstrana

Mojstrana, 641 m, 1.175 preb., je gručasta vas na terasi ob sotočju Bistrice in Save Dolinke. Na v. robu terase se dviga strmo z. gozdnato pobočje Mežakle (1593 m), na z. robu pa precej nižje strmo skalnato Grančiše (844 m). Na j. strani se začenja dolga dolina Vrata, na s. pa je vas pozidana vse do Save. Razvoj kraja je v preteklosti povezan s fužinarstvom; železovo rudo so kopali v Požaju nasproti Cmira in na j. strani Mojstrane, topilnica pa je bila pod Tičjo pečjo. O fužinarstvu v tem kraju je pisal že Valvasor. Ob koncu 19. in začetku 20. stol. je bila tu cementarna, za katero so pridobivali lapor pri bližnji vasi Belca. V Mojstrani je popolna osnovna šola, več gostiln in trgovin, pošta in trafika; pred šolo so leta 1993 odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža. Na vznožju Mežakle je urejeno smučišče z vlečnico. Ob cesti na v. strani vasi stoji zelo stara cerkev sv. Klemena; ljudsko izročilo pravi, da so jo zgradili na mestu, kjer sta prenočevala sv. Ciril in Metod na poti v Rim, kamor sta nesla ostanke sv. Klemena.

Z razvojem planinstva je postala Mojstrana pomembno izhodišče za ture v Triglavsko pogorje s s. strani. Zaznamovana pota vodijo na Triglav skozi tri ledeniške doline: Vrata, Kot in Krma. Najdaljša in najzložnejša je pot skozi Krmo, ki jo najbolj uporabljajo pozimi. Najkrajša pot je skozi Kot, po kateri pa planinci najmanj hodijo. Najobičajnejša je pot po dolini Vrat, ki spada med najlepše alpske doline. V vse tri doline pripeljejo ceste iz Mojstrane. lz Mojstrane v Vrata pa julija in avgusta ob petkih, sobotah in nedeljah vozi avtobus. Mojstrana je bila med obema vojnama tudi znano klimatsko zdravilišče. Po 2. svetovni vojni je turistična usmeritev nekaj časa zamrla, v zadnjih letih pa znova oživela.

V drugi polovici prejšnjega stoletja, ko še ni bilo nadelanih in označenih planinskih poti, je bilo v Mojstrani več odličnih gorskih vodnikov, kot Gregor Rabič — Grogar, Janez Klančnik — Simenc, Franc Smukavc — Smerc in Janez Klinar — Požganc. Iz Mojstrane je doma tudi Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik PD Ljubljana-Matica ter ugledni gospodarstvenik in javni delavec. Planinsko življenje v tem kraju in na sosednjem Dovjem je zelo razgibal prihod Jakoba Aljaža za župnika na Dovje, kjer je služboval od leta 1889 do smrti leta 1927. Pomemben planinski utrip mu je dala SPD, ki je v Vratih in Triglavskem pogorju gradila postojanke in pota. Tudi sedanje PD Dovje-Mojstrana, naslednik 8. januarja 1928 ustanovljene Triglavske podružnice SPD Dovje-Mojstrana, nadaljuje pot, ki so jo začrtali njegovi predniki; širšega pomena so zlasti delo Postaje GRS, gospodarska dejavnost, vzdrževanje planinskih poti in Triglavski planinski muzej z bogato zbirko dokumentov, fotografij in gradiva iz preteklosti planinske organizacije, ki je edini organizirani planinski muzej v Sloveniji.


0.5 km, 10 minut Mojstrana - Spomenik Jakobu Aljažu

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo pot in po nekaj minutah smo že v središču Mojstrane na Triglavski cesti.

višina: 673 m Spomenik Jakobu Aljažu

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Spomenik Jakobu Aljažu - Dovje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z glavne ceste se spustimo po lokalni cesti proti Savi Dolinki in Mojstrani do spomenik Jakobu Aljažu ob cesti.

višina: 711 m Dovje

Dovje, 704 m, 640 preb., strnjena dolinska vas na nizki vzpetini nad glavno cesto Jesenice—Kranjska Gora ob j. pobočju Kepe. Vas se prvič omenja leta 980. Leta 1033 jo je cesar podaril brižinskim škofom. Čerkev sv. Mihaela so v začetku 14. stol. zgradili nemški kolonisti Ortenburžanov; leta 1829 so jo prenovili. Z Dovjega je lep pogled na Triglav, ki je navduševal tudi Jakoba Aljaža (1845-1927), župnika na Dovjem od leta 1889 do smrti, velikega pobudnika planinstva, graditelja planinskih postojank, skladatelja, planinskega pisca, zlasti pa še velikega borca proti potujčevanju naših gora; pokopan je na dovškem pokopališču, na katerem so pokopani tudi alpinist in filozof Klement Jug (1898-1924) ter mnogi planinci, ki so se ponesrečili na Triglavu. Ob glavni cesti so 27. avgusta 1989 slovesno odkrili spomenik Jakobu Aljažu, »ki ga je izdelal zgornjesavski srbski umetnik Nebojša Mitrič kot darilo svojemu prijateljevanju s slovenskimi hribovci in s slovensko kulturo« (Planinski vestnik, št. 10/1989). Ob spomeniku so 22. avgusta 1997 odkrili bronasti panoramski relief kranjskogorske občine, v katero sodijo tudi Dovje in vsa severna plat Triglava.


1.1 km, 20 minut Dovje - Dovje (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot nadaljujemo po mostu čez Mlinco in po cesti, ki pelje na Dovje. Kmalu smo pri prvih hišah novega naselja na Dovjem. Gremo skozi naselje v stari del Dovjega, od koder se spustimo do AP pri Aljaževem spomeniku ob glavni cesti Jesenice-Kranjska Gora. Z Mlince 20 minut.

višina: 753 m Dovje (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 40 minut Dovje (razpotje) - Bela peč (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pod cesto prekoračimo pri košati bukvi z markacijo leso. Mimo opuščene staje pridemo takoj do slabega kolovoza; po njem gremo proti z. do druge planine, s katere zagledamo na j. strani Mojstrano in dolino Vrat. Krenemo po planini navzdol proti stari pastirski koči in stajam. Na koči je obledel napis "TR PDM SPD 1931" (Triglavska podružnica Dovje-Mojstrana Slovenskega planinskega društva); v Planinskem vestniku je zapisano, da so to leto obnovili pot z Dovjega na Babo. Pri spodnji staji zavijemo na desno, skozi vrata v lesi in mimo studenčka v gozd, po katerem se steza strmo spušča do travnatega roba, od koder lepo vidimo Mojstrano. Z roba malo po gozdu, malo po senožetih z opuščenimi in ohranjenimi seniki spet strmo navzdol k potoku Mlinca, kjer pridemo na lokalno cesto. Tu sta hidrocentrala in počitniška hišica. S planine Goreljše do sem smo hodili 60 minut.

višina: 1355 m Bela peč (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri pastirskem stanu zavijemo po robu pašnika naravnost navzdol proti gozdu. Na smreki je večja markacija s puščico, ki nas usmeri na desno v gozd. Po strmem j. gozdnatem pobočju pod Dovško Rožco se po dokaj lepi gozdni poti naglo spuščamo do razglednega pomola, kjer pot spremeni smer in se obrne proti jv., hkrati pa postane zagruščena. Ko pridemo do ostrega ovinka, kjer se pot obrne proti jz. in bližnji planini, je 20 m levo dober studenec s koritom, imenovan Starka. Še malo spusta po z. razglednem robu planine ter po gozdu in že smo na gozdni cesti s planine Dovška Rožca na Dovje. Do sem smo hodili 30 minut.

Po cesti napravimo nekaj korakov navzdol do lese na Lahovem prevalu (1370 m), takoj za njo pa jo zapustimo in zavijemo na desno na stezo, kažipot "Dovje". Po precej ravni stezi po gozdu na v. strani Bele peči (1459 m) pridemo do melišč na j. skalnatem pobočju. Po meliščih se precej strmo spustimo do gozda na z. strani, kjer strmina malo popusti, ter po njem do slabe gozdne ceste, ki pripelje na planino Goreljše pod Belo pečjo. Od odcepa steze s ceste nad Belo pečjo do planine Goreljše je 30 minut.


Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1888 m Dovška Baba

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Dovška Baba - Baba

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Grebenska pot.

višina: 1846 m Baba

Ni opisa