Išči po točkah

Začetek: Vojnik

Konec: Koča pri Tomažu

Razdalja: 62.1 km Čas hoje: 20 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 266 m Vojnik

Ni opisa
2.7 km, 1 ura Vojnik - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 429 m Veliki vrh

Ni opisa
2 km, 50 minut Veliki vrh - Langer

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 470 m Langer

Ni opisa
1.1 km, 30 minut Langer - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 502 m Veliki vrh

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Veliki vrh - Rigelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 533 m Rigelj

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Rigelj - Lanšperg

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 482 m Lanšperg

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Lanšperg - Dobrna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 358 m Dobrna

Ni opisa
5 km, 1 ura 30 minut Dobrna - Ramšak (Dobrna)

Opis:

Z Dobrne (360 m). lz vasi mimo zdravilišča in po cesti ob potoku Klančnica v razloženo naselje Klanc (ok. 420 m) do kapele pod Vračjekom, kjer je razpotje. Naprej po gozdni cesti, ki se vzpne po jz. pobočju Vračkovega vrha (708 m) do lovske koče, od tod pa pelje mimo Trojnška do Ramšaka, kjer se pridruži Šaleška pot iz Velenja.

Do sem 1 h 30.

višina: 844 m Ramšak (Dobrna)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Ramšak (Dobrna) - Veliki vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 868 m Veliki vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Ramšakov vrh (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Ramšakov vrh (razpotje) - Vodošek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 713 m Vodošek

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Vodošek - Lopatnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 666 m Lopatnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 632 m Lopatnik

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 10 minut Lopatnik - Grad Ekenštajn

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Grad Ekenštajn

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Grad Ekenštajn - Grad Šalek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Grad Šalek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 399 m Grad Šalek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 392 m Vila Bianca

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Vila Bianca - Stari trg

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 388 m Stari trg

Ni opisa
3.9 km, 1 ura Stari trg - Klanec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Klanec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 363 m Šoštanjsko jezero

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 365 m Spomenik NOB

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Spomenik NOB - Šoštanj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 358 m Šoštanj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 415 m Rnek

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Rnek - Mostnar

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 430 m Mostnar

Ni opisa
1 km, 20 minut Mostnar - Grebenšek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 461 m Grebenšek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Acman (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot vodi precej ravno po gozdnatem pobočju hriba Sv. Križ. Lep je pogled na Šaleško dolino s termoelektrarno Šoštanj in jezeri, pa tudi naprej proti Paškemu Kozjaku. Če se ozremo nazaj, vidimo, kako velik ovinek smo naredili okoli doline potoka Bela voda.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Sv. Križ (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Sv. Križ (razpotje) - Luka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 739 m Luka

Ni opisa
4.7 km, 2 uri Luka - Kramarica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1156 m Kramarica (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Kramarica (razpotje) - Kramarica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prevala pridemo po široki gozdni poti do bližnjega križišča gozdnih cest: proti v. v Bele Vode in Šoštanj, proti z. na Ludranski Vrh in v Črno, naravnost pa do Doma na Smrekovcu, na Golte in na Ljubno ob Savinji.

višina: 1125 m Kramarica

Ni opisa
4.8 km, 1 ura Kramarica - Mala Črna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 655 m Mala Črna

Ni opisa
3.1 km, 50 minut Mala Črna - Črna na Koroškem

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Črne do Andrejevega doma na Slemenu je TV speljana po asfaltirani regionalni cesti Črna–Šoštanj. Do Andrejevega doma je 12 km, višinska razlika pa je 513 m. Do tja ne vozijo redne avtobusne proge. Na stičišču cest pri cerkvi nam kažipot pokaže našo pot. Kmalu pride cesta na desno stran Javorskega potoka, kjer je prenovljen hotel Club Krnes. Nekaj naprej ob cesti so poslopja centra za usposabljanje za delo in varstvo mladine, osnovna šola in naselje družinskih hiš. Cesta po 15 min. spet prestopi na levi breg; vse do ovinkov pod Slemenom bo še večkrat prešla z enega na drugi breg. Dolina Javorskega potoka postaja vse ožja. Sprva so ob cesti hiše zaselka Spodnje Javórje, ki je od leta 1959 del Črne na Koroškem. Na s. strani doline se dvigajo najprej pobočja Matvozovega vrha (904 m) in Kavšakovega vrha (1089 m) s samotnimi kmetijami na prisojnih planotah, na j. strani pa strma gozdnata pobočja Veselka (1215 m) in Permanškega vrha (1117 m). Po 15 min. od mosta se na levo odcepi cesta v Javórje, 900 m, 168 preb., naselje samotnih kmetij s središčem pri župnijski cerkvi sv. Magdalene (1156 m); tam je tudi podružnična šola. Posamezne hiše tega naselja bomo srečevali tudi ob cesti in jih videvali na pobočju nad dolino. Po 30 min. iz Črne se na desno odcepi cesta do Najevske lipe na Ludranskem Vrhu, 800 m, 100 preb. To je hribovsko naselje samotnih kmetij na pobočjih v povirju Koroške Kramarice. Blizu Najevnikove domačije raste mogočna Najevska lipa, ki je z obsegom 10,8 m najdebelejše drevo v Sloveniji. Pri njej se vsako leto srečujejo domačini in slovenski državniki. Petnajst minut naprej se odcepi na desno druga cesta, ki ob potoku Koroška Kramarica prav tako pelje na Ludranski Vrh. Ob razpotju je zaselek Mala Črna.

višina: 576 m Črna na Koroškem

ČRNA NA KOROŠKEM, 573 m, 2341 preb. Urbanizirano središčno naselje leži v trikraki kotlinici ob reki Meža, v katero se tam izliva Javorski potok. Kotlinico oklepajo strmi vrhovi: na s. Šumahov vrh (1154 m), na z. Navrški vrh (1001 m), na j. Ludranski vrh (1219 m) in na jv. Kavšakov vrh (1089 m). Naselje sestavlja več sosesk. Središče naselja je staro jedro, imenovano Center, tam pa je tudi osrednji trg pod župnijsko cerkvijo sv. Ožbalta, pri kateri je razpotje cest proti Mežici, Šoštanju in Koprivni. Ob cesti proti Mežici je soseska Rudarjevo s stanovanjskimi bloki, naprej pa zaselek Mušenik. V smeri proti Šoštanju je zrasla soseska Lamperče, proti Koprivni pa do leta 1958 samostojno naselje Pristava. Del Črne je tudi zaselek Spodnje Javorje.

Razvoj kraja je tesno povezan s fužinarstvom in rudarstvom. Začetek fužinarstva sega v leto 1620. Takrat se je v Črni naselil Melhior Puc iz Labotske doline, začel v Javorju kopati železovo rudo, ob Meži pa je postavil dve talilni peči. Čez štiri leta je svojo posest prodal grofom Thurnom iz Pliberka, ki so v letih 1772–1775 v Mušeniku zgradili nove fužine; železovo rudo so tovorili iz Hefta na Koroškem. Po zgraditvi železnice Maribor–Celovec leta 1863 so Thurni železarstvo osredotočili na Ravnah; zaradi tega so leta 1892 opustili fužine v Mušeniku, v zameno pa zgradili velik žagarski obrat. Začetki svinčevega rudarstva na območju Črne segajo v leto 1644, ko je Matevž Ludinger tam začel kopati rudo. V okolici so nastajali manjši odkopi, vendar se je rudarjenje končalo, ko je središče rudarjenja na območju Pece postala Mežica. Pod skalo ob robu osrednjega trga je urejena rudarska zbirka z rudarskimi napravami, krajšim rovom in kipoma rudarjev.
Črna je bila naseljena že v srednjem veku, to pa potrjuje tudi leta 1362 ustanovljen vikariat. Takrat so domnevno zgradili prvotno cerkev sv. Ožbalta. Leta 1787 je Črna dobila župnijo, zdajšnja cerkev pa je bila zgrajena leta 1868. V letih 1472 in 1476 so kraj izropali in razdejali Turki. Črna je pogorela dvakrat, leta 1863 in leta 1910. Ohranjena je Rešarjeva hiša z letnico 1576 nad vrati in grškim napisom »Danes meni, jutri tebi«. Zasebni šolski pouk se je začel leta 1823, javna šola pa je bila ustanovljena leta 1882. Od 1863 do 1967 je v Črni obstajala samostojna bolnišnica. Kraj je dobil elektriko leta 1911, ko je gostilničar Hobel zgradil elektrarno na reki Meži.

Črna je zdaj upravno, trgovsko, storitveno in turistično središče Zgornje Mežiške doline. Od 1. januarja 1995 je Črna spet samostojna občina, kot je bila tudi do leta 1958, ko je bila priključena občini Ravne na Koroškem. Pomembna ustanova državnega pomena je center za usposabljanje za delo in varstvo mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Hotel Club Krnes je bil leta 1995 popolnoma obnovljen. V kraju so pošta, osnovna šola, poslovalnica Koroške banke, zdravstveni dom, lekarna, dve samopostrežni in več drugih trgovin, nekaj gostiln, enota Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic. Prebivalci so zaposleni bodisi v domačem kraju bodisi v Mežici, na Prevaljah in Ravnah. S svojo turistično ponudbo pa se Črna čedalje bolj uveljavlja tudi kot turistično središče.

Nemci so Črno zasedli 10. aprila 1941 in v njej namestili močno postojanko. Takoj po zasedbi so v Srbijo, Bosno in na Hrvaško izselili več zavednih slovenskih družin. Organizacija OF je začela delovati zgodaj, ljudje pa so ves čas podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Kraj so večkrat napadale partizanske enote. Hudi boji so potekali 20. in 21. januarja 1944, ko je Črno napadel 3. bataljon Šlandrove brigade. Ves avgust 1944 so se borci Vzhodnokoroškega odreda spopadali z nemškimi enotami in jim preprečevali, da bi s te strani napadle osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini; najhujši boji so potekali od 18. do 24. avgusta; tedaj je padlo večje število Nemcev in tudi nekaj partizanov. Na osrednjem trgu stoji spomenik 225 padlim borcem in žrtvam fašizma iz občine Črna, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Na njem piše:
»Postoj tovariš, spomni se na mrtve!
To žrtev, borb in zmag je spomenik.
Vse, kar veliko je, vzkali iz žrtev,
in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.«

V stari Štulerjevi hiši v Centru, ki je spomeniško zavarovana, je na ogled etnološka zbirka, ki prikazuje življenje Črnjanov v 18., 19. in 20. stoletju. Odprta je ob sobotah in nedeljah dopoldne, ob drugih dnevih pa po dogovoru z Alojzem Repanškom, Center 131, 2393 Črna na Koroškem, telefon: 02/823 83 54. G. Repanšek obiskovalce, če to želijo, popelje tudi po rudarski zbirki v rovu pod skalo v središču kraja.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Mušenik (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 1 ura 10 minut Mušenik (razpotje) - Koča na Pikovem

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 991 m Koča na Pikovem
Planinska postojanka:

Koča stoji na razglednem hribčku zraven cerkvice sv. Helene na hribovitem območju, ki se razprostira vzhodno od Pece do reke Meže. Okolica, kjer stoji koča, ima ime po bližnjem kmetu Piku, spada pa v območje obsežnega hribovitega naselja Podpeca, ljudsko ime Helena. PD Mežica je leta 1951 preuredilo v planinsko zavetišče nekdanje gospodarsko poslopje kmeta Pika zraven cerkvice, ki ga je skupaj z zemljiščem dobilo v last od takratnega upravljavca Rudnika svinca Mežica, ki je imel v bližini rudni odkop. Postojanko so večkrat popravljali, temeljito pa so jo obnovili, povečali in posodobili v letih 1985 in 1986; povečano in obnovljeno kočo so odprli 4. avgusta 1986 ob 60-letnici PD Mežica. Koča je od 1. maja do 31. oktobra stalno odprta, razen ob ponedeljkih; od začetka novembra do konca aprila je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 200 sedežev; v eni sobi so 4 postelje; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečjo, tekoča voda, elektrika, telefon.


3.7 km, 1 ura 40 minut Koča na Pikovem - Koča pri Tomažu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1344 m Koča pri Tomažu

Ni opisa