Išči po točkah

Začetek: Sv. Jošt

Konec: Radovljica (tunel pod želežniško progo)

Razdalja: 107.6 km Čas hoje: 33 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 940 m Sv. Jošt

Ni opisa

Opis:

Takoj naprej za cerkvijo sv. Jošta je na desni še kapelica sv. Gervazija in Protazija.

Pot se spusti do prelaza Lipa. Ampak od tam je treba slediti oznake za Smolnik (rdeče beli krog), saj oznak za E6 ni. Šele tik pod vrhom hriba (pot je ves čas makadamska) je znak in tam se pojavi markacija E6, ki ti pove, da si na pravi poti!

višina: 843 m Smolnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Potem greš ves čas po makadamski poti navzdol, v knjigi piše kmetija Jeseničnik.

višina: 848 m Jeseničnik (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Mimo brunarice Jurček zavijemo po stezi čez pobočje proti beli hišici na robu gozda. Nekaj naprej od Jurčka se od naše poti na desno loči planinska pot v Motnik. Nad belo hišico, Rovt pod Menino 14, stopimo na razmeroma raven kolovoz, ki nas po mešanem gozdu na j. strani Medvedovega hriba kmalu pripelje do gozdne ceste. Po cesti gremo še naprej po ravnem do bližnjega križišča, potem pa kar naravnost in navzdol. Pazimo na markacije, ker je na poti še nekaj stranskih kolovozov. Ko pridemo iz gozda, zagledamo Jeseničnikovo domačijo. Do nje gremo po kolovozu proti gospodarskemu poslopju in hiši. Jeseničnikova domačija sodi v zelo razloženo hribovsko naselje Jeronim, 720 m, 211 preb., ki se v loku razteza od jz. pobočij Dobroveljske planote do j. pobočij Medvedovega hriba. Od Slopnika do Jeseničnika smo hodili 30 min.

Takoj za stanovanjsko hišo se z leve priključita E-6 in Savinjska pot (označena s črko "S" nad planinsko markacijo), a ne za dolgo. S travnatega pobočja se steza spusti v gozd in po njem proti grapi potoka Merinščica. Po 10 min. smo na razpotju: E-6 in Savinjska pot zavijeta desno proti Motniku, TV pa levo proti Orehovcu. Steza se precej strmo spušča po gozdnatem pobočju Medvedovega hriba nad grapo Merinščice. Po 20 min. od razpotja pridemo do domačije na Orehovcu (650 m). Na jv. strani lepo vidimo Kozico in Čemšeniško planino. Z Orehovca pelje TV v dolino potoka Merinščica po gozdni cesti, s katere se večkrat odpre lep pogled proti Vranskemu in naprej na Spodnjo Savinjsko dolino ter Dobroveljsko planoto s Šentjoškim vrhom (1077 m) in cerkvijo sv. Jošta pred nami. Po 25 min. zložnega spusta pridemo v zatrep doline tik pod gručastim naseljem Vologa, 588 m, 45 preb. Tam stopimo na asfaltirano cesto Vransko-prelaz Lipa (721 m) - Šmartno ob Dreti.

Do Vranskega je TV ves čas speljana po asfaltirani cesti. Po 10 min. pridemo v zaselek Kale, enega od devetih zaselkov naselja Jeronim, po 30 min. pa v gručasto naselje Prapreče, 402 m, 142 preb. Na s. strani doline se dviga strma Medvedica (604 m), na j. Blednik (659 m), na vzpetini Tabor (428 m) pred nami pa nas pozdravlja cerkev sv. Jeronima, zgrajena v prvi polovici 15. stol. Okoli nje je še zdaj taborsko obzidje. Še 30 min. in pridemo na Vransko.

višina: 933 m Preval Slopi

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 40 minut Preval Slopi - Zavetišče na Biba planini

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Koče na Bibi gremo po stezi naravnost ob robu gozda in čez pašnik do ceste proti Češnjicam. Prestopimo ograjo, potem pa pridemo po ravni cesti čez planino Lemovska poljana v 15 min. do pastirske koče nad cesto. Še naprej gremo po zložno se spuščajoči cesti po j. robu planine Nova poljana do ostrega ovinka (15 min.) in tam dokončno zapustimo cesto proti Češnjicam. Ob ovinku (1231 m) raste skupina bukev, kažipot "Slopi" pa nas usmeri levo proti vzhodu.

Kolovoz nas popelje po slemenu s pogledom na Veliko planino. Desno pod potjo so pašniki, kolovoz pa se spusti proti gozdu. Zelo strmo se spuščamo po jv. pobočju Golega vrha. Po 20 min. opazimo skozi drevje Farovško planino in Medvedov hrib (1044 m). Kmalu se kolovoz priključi gozdni cesti, po kateri sestopimo do domačije Slopnik. Tik nad domačijo je ob cesti spomenik borcem NOV, ki so padli na tem območju. Na njem piše:

Dvanajstim borcem. Dvanajst vrčev
tople krvi je spremljalo sonce v zemljo,
ko so umirali zanjo - junaki.
Za to je bilo potrebno več kot pesti,
več kot moči. Bilo je treba ljubezni.

Po uri hoje od Koče na Bibi pridemo na preval Slopi (925 m) z domačijo Slopnik, Bela 12, pošta Motnik. Razloženo naselje Bela, 760 m, 89 preb., sestavlja več zaselkov, med njimi tudi zaselek Slopi na istoimenskem prevalu. Tam je bil nekdaj pomemben prehod med Zadrečko in Tuhinjsko dolino, pa tudi kranjsko-štajerska deželna meja.

Od Slopnika gremo kratko po kolovozu, potem po stezi po travnatem pobočju do v. dela planote. Na s. strani opazimo del Zgornje Savinjske doline z Rečico ob Savinji.

višina: 1308 m Zavetišče na Biba planini

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nekaj metrov naprej od jezerca nas kažipot usmeri s ceste levo na stezo, po kateri premagamo kratko gozdnato pobočje. Pridemo na Biba planino. Prestopimo eno in kmalu nato še drugo leso. Smo na obširni kraški planini na j. strani Velikega vrha (1454 m), na v. strani pa se pokaže kamnit vrh Golega vrha (1426 m). Steza se zelo zložno spušča po kraškem svetu ob robu gozda proti kamniti ograji. Ko prestopimo leso, nadaljujemo po slabem kolovozu po pašniku navzdol do pastirske Koče na Bibi, 1283 m, Okrog pri Motniku 16. V koči nam postrežejo tudi s pijačo in mlečnimi izdelki. Pokaže se nam Tuhinjska dolina. Od Doma na Menini smo hodili 45 min.

višina: 1372 m Jezero Biba

Ni opisa
1.7 km, 40 minut Jezero Biba - Dom na Menini planini

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Doma na Menini nadaljujemo TV po gozdni cesti v Češnjice v Tuhinju. Po 5 min. po bližnjici na desno skrajšamo cestni ovinek. Le minuto, dve po cesti in pridemo na planino, na kateri zavijemo po bližnjici levo, po kateri si spet skrajšamo cestni ovinek. Kar hitro smo spet na cesti, vendar jo po nekaj korakih znova zapustimo. Zavijemo levo čez planino. Na hribu Vrtačnik (1466 m) pred nami je gozdni rezervat. Po lepi ravni stezi pridemo po 6 min. spet na cesto, čez dodatnih 6 min. pa na razpotje: levi kolovoz pelje na planino Šavnice, mi pa gremo naprej po cesti. Po nekaj korakih se nam v globeli na desni skozi drevje pokaže Jezero Biba, v celoti pa se odkrije, ko pridemo iz gozda. Jezerce se je v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo, tako da je zdaj dolgo 50 m, široko 25 m in globoko 2 m.

višina: 1455 m Dom na Menini planini
Planinska postojanka:

Dom stoji na travnati planoti Smrekovec v bližini Vivodnika, najvišjega vrha Menine planine. Savinjska podružnica SPD je že leta 1895 sklenila, da bo na Menini postavila Gornjegrajsko kočo; otvoritev je bila 21. julija 1898; leta 1920 je pogorela. Leta 1932 so gornjegrajski planinci preuredili v planinsko postojanko pastirsko kočo pod Vivodnikom in jo odprli 3. julija 1932; ob božiču 1937 je pogorela. Na ustanovnem občnem zboru PD Gornji Grad, 1. oktobra 1950, so sklenili, da bodo na Menini zgradili planinski dom; gradnjo so v glavnem dokončali leta 1955, dom pa so slovesno odprli 19. julija 1959. Leta 1970 so dom obnovili. Leta 1980 so začeli graditi depandanso "Pristava, hkrati pa so prenovili tudi dom; otvoritev je bila 28. avgusta 1983 ob 90-letnici Savinjske podružnice SPD. Dom je odprt od začetka junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; v domu je v 7 sobah 25 postelj, na skupnem ležišču pa 50 ležišč; v depandansi so 4 dvoposteljne sobe s pomožnimi ležišči in kopalnico; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s centralno kurjavo; tekoča voda, elektrika. Leta 1999 so za čiščenje odpadnih voda iz koče s sredstvi bilateralnega sodelovanja med Republiko Avstrijo in Slovenijo pri koči zgradili tudi biološko rastlinsko čistilno napravo in fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električnio energijo.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po poti do doma.

višina: 1416 m Ovčji stan (razpotje)

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Ovčji stan (razpotje) - Kurji vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po j. strani Kurjega vrha (1466 m) na planino Globače s stani za živino. Z Globače navzdol po travni globeli proti Jespi, kjer se priključimo na pot iz Gornjega Grada.

višina: 1464 m Kurji vrh

Ni opisa
2.7 km, 40 minut Kurji vrh - Planina Travnik

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S planine po valoviti razgledni planoti v gozd in po njem do gozdne ceste; po njej nekaj minut desno do bližnjice, ki seka cestni ovinek.

višina: 1175 m Planina Travnik

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nad stanom vkreber čez zaraščen travnik, potem pa po bukovem gozdu na s. strani Javorška (1344 m) na veliko planino Travnik z velikim pastirskim stanom.


Ni opisa
4.8 km, 1 ura 20 minut Planina Ravne (Menina planina) - Črnivec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S prelaza po gozdni cesti proti v. Po 10 min smo na jasi z lovsko kočo; zapustimo cesto in se po kolovozu po s. pobočju Podbevške peči (1190 m) zložno dvignemo na Tomanovo planino, od koder nas steza po vršini grebena pripelje na s. pobočje Ojstrega vrha (1197 m) in na obsežno planino Ravni. Kadar pasejo, v pastirskem stanu tudi postrežejo.

S Črnivca 1 h 30.

višina: 903 m Črnivec

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Črnivec - Podlom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Podlom

Ni opisa
4 km, 50 minut Podlom - Smrečje v Črni

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 637 m Smrečje v Črni

Ni opisa
5.7 km, 1 ura 20 minut Smrečje v Črni - Spomenik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 440 m Spomenik (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Spomenik (razpotje) - Kregarjevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 434 m Kregarjevo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 446 m Kregarjevo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 634 m Slevo

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Slevo - Reber (kamnolom)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 672 m Reber (kamnolom)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Reber (kamnolom) - Reber

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 783 m Reber

Ni opisa
1.9 km, 1 ura Reber - Planina Osredek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1099 m Planina Osredek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1212 m Planina Osredek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1535 m Koprivnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1499 m Kriška planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1684 m Dom na Krvavcu
Planinska postojanka:

Foto: Žiga



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1498 m Planinski dom na Gospincu
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu planote na južnem pobočju Krvavca, tik nad gozdno mejo, kjer je v bližini zgornja postaja gondolske žičnice Krvavec; ta planota se imenuje Gospinc. Prvi planinski dom na Krvavcu je tam, kjer je zdaj gostinski objekt Dom na Krvavcu, zgradilo SPD in ga odprlo 6. septembra 1925. Od leta 1945 naprej ga je upravljalo PD Kranj, ki ga je leta 1958 razširilo in posodobilo. Po razvoju Krvavca v zimski turistični center je dom prevzelo Planinsko-gostinsko podjetje Kranj, PD Kranj pa je leta 1977 povečalo in preuredilo leta 1959 zgrajeno planinsko zavetišče na Gospincu. Povečani in preurejeni, pravzaprav na novo zgrajeni dom so slovesno odprli 26. novembra 1977. V letu 1999 so dom temeljito prenovili in priključili na centralno čistilno napravo na Krvavcu. Planinski dom je stalno odprt.V treh gostinskih prostorih je 140 sedežev, točilni pult; v 7 sobah je 40 postelj, na skupnem ležišču pa 13 ležišč; WC, umivalnici in prhi s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 933 m Sedlo Davovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 697 m Zgornja Štefanja vas

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 20 minut Zgornja Štefanja vas - Tupaliče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 464 m Tupaliče

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Tupaliče - Hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 458 m Hrib

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Hrib - Preddvor

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Preddvor

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Preddvor - Bašelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 549 m Bašelj

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Bašelj - Trstenik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Trstenik

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Trstenik - Goriče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 471 m Goriče

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Goriče - Golnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Golnik

Ni opisa
3.3 km, 1 ura Golnik - Križe

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 512 m Križe

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Križe - Bistrica pri Tržiču

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Bistrica pri Tržiču

Cerkev sv. Jurija je stala že leta 1421, v njej sta pomembna poznogotski prezbiterij in poslikani gotski leseni strop. Razvaline Hudega gradu so ostanki gradu, katerega lastniki so bili v 12. in 13. stol. Gutenbergi, od leta 1444 pa grofje Lambergi. Tu se je rodil Žiga Lamberg (ok. 1415-1488), prvi ljubljanski škof. Grad so razrušili Turki leta 1472 ali 1484, leta 1511 pa ga je prizadel še potres. V 17. stol. je popolnoma propadel.


1.1 km, 20 minut Bistrica pri Tržiču - Tržič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Tržič

Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih 1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro, itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta, banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.

V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M. Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.


18.2 km, 5 ur Tržič - Kropa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Kropa

Ni opisa
1.2 km, 50 minut Kropa - Špik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Špik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Foto: Avtor



Opis:

Z Vodiške planine do Soriške planine bomo ves čas hodili po cestah. Bližnjic ni. Ne oddaljujmo se od markirane poti, saj se sredi obsežnih gozdov lahko izgubimo.

Od Partizanskega doma gremo po gozdni cesti najprej zložno navzdol do 2 km oddaljenega razpotja: desna cesta pelje v Lipnico in Radovljico, TV pa nadaljuje po levi proti Rovtarici. Po pol km se levo odcepi gozdna cesta na Mošenjsko planino, nas pa desna vodi po precej ravni gozdni planoti do 2 km oddaljenega razpotja; po levi bi prišli na planino Martinček, kjer je naselje za gozdne delavce, mi pa gremo po desni.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 987 m Vrtača

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Vrtača - Ravan (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo preko Ravni do Vrtače.

višina: 634 m Ravan (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Ravan (razpotje) - Kolnica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Izredno strma pot. Izhodišče je pred mostom preden pridemo v Kolnico. Tu je na voljo manjše parkirišče. Pot nas vodi preko Štrucovke.

višina: 491 m Kolnica

Kolnica je vasica pri Spodnji Lipnici. Ime pomeni kovačnico (kovnica). Včasih so sem, do plavža Svete Heme, prinašali železovo rudo iz vrtač in jam na Jelovici. Železarstvo je bilo na višku v 16. stoletju. Zgradili so jezove in rake, da so lahko izrabili moč vode. Ti so še danes ohranjeni. Ker leži v zatrepu doline in pod strmimi obronki Jelovice (Štrucovke) je vasica v zimskem času pravo malo "zmrzišče", kjer sonce skoraj ne posije. V Kolnici je tudi izhodišče za pešpot na razgledno točko Suharna in dalje proti Vodiški planini ter proti Razpoku ter začetna točka Vodne poti Grabnarca


0.5 km, 10 minut Kolnica - Lancovo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 517 m Lancovo (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Lancovo (razpotje) - Lancovo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 494 m Lancovo

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Lancovo - Pusti Grad

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naravoslovna učna pot Pusti grad.

Kratek vzpon iz Lancova po novo trasirani poti do Pustega gradu. Pomanjkanje oznak za pot iz Lancova.

višina: 588 m Pusti Grad

Pusti grad je vrh in hkrati razvaline gradu razvaline gradu Waldenberg (Pusti grad), nekdanjega sedeža ortenburške posesti na Gorenjskem. Grad je prvič omenjen 1263 kot castrum Waldemberch, upravljali pa so ga vitezi Waldenberški (leta 1228 nastopa v virih vitez Fridericus de Waldenberch). Po smrti groga Friderika II. Ortenburškega leta 1418 na gradu Waldenberg so Lipniško gospostvo podedovali celjski grofje, po letu 1456 pa je Waldenberg postal deželnoknežja posest. Waldenberg je pogorel v 16. stoletju in so ga opustili. V razvaljenem grajskem jedru je razviden mogočen romanski palacij, katerega nastanek lahko postavimi v 12. stoletje. Na Pustem gradu KS Lancovo v povezavi z društvi v kraju prireja vsakoleto prireditev na gradu.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naravoslovna učna pot Pusti grad (Radovljica - Pusti grad)

Pot večinoma vodi skozi gozd in nas seznanja z delovanjem in lepotami gozda, živalskega in rastlinskega sveta, katerega življenje je vezano na gozd. Vključuje tudi kulturno-zgodovinske spomenike in nas seznanja s preteklo zgodovino zgornjelipniškega območja.

Pot, ki je dolga 4940 metrov in jo je moč prehoditi v slabih dveh urah, prikazuje naravne znamenitosti od izredno pestrih geoloških razmer, vode do bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Prikaže tudi kulturno krajino z zgodovinsko pomembnim kulturnim spomenikom Pusti grad. Namen je predstaviti lepote naravne in kulturne dediščine na območju Lipniške doline in obuditi staro peš povezavo med Radovljico in Kamno gorico preko Fuxove brvi. Pot skoraj v celoti poteka po gozdnih in poljskih poteh, za obisk ni potrebno vodstvo, saj je celotna trasa označena z markacijami. Do izhodiščne točke je z usmerjevalnimi tablami označena povezava z Radovljico, ki se začne pri mestni tržnici. Izhodiščna točka je urejeno parkirišče pri tunelu pod železniško progo Ljubljana - Jesenice ob cesti, ki vodi na radovljiško separacijo.

Pot se nadaljuje skozi prijeten gozdiček pri Fuxovi brvi, kjer prečka reko Savo in nato sledi stari povezavi med Radovljico in Kamno gorico.Pri kapelici na križišču pešpoti za Kamno gorico in Globoko se pot obrne proti Galerijam. Skozi Galerije s prečudovitimi skalnimi balvani se pot dvigne na plato Zgornje lipniške doline. Po poljskih poteh je usmerjena proti Pustemu gradu.