Išči po točkah

Začetek: Postojna

Konec: Kriška gora (razpotje)

Razdalja: 119.1 km Čas hoje: 37 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 548 m Postojna

POSTOJNA, 540 m, 8548 preb. Mesto leži na skrajnem v. robu Pivške kotline na j. strani Postojnskih vrat (612 m), naravnim prehodom iz Srednje Evrope do Jadrana. Postojna je bila prvič omenjena leta 1226. Na hribu Sovič (677 m) je bil grad oglejskih patriarhov, pozneje goriških grofov, v njem je bil sedež obsežnega gospostva. Leta 1371 je postal last Habsburžanov. Po letu 1403 sta grad in naselje, ki se je razvilo pod Sovičem, prehajala v roke zdaj enega, zdaj drugega mogočnika. Leta 1498 je bila Postojna že omenjena kot trg. V 16. stol. so Turki trg kar petkrat napadli, vendar gradu niso mogli zavzeti. Ker je grad leta 1689 uničila strela, so leta 1700 ob vznožju Soviča zgradili spodnjo graščino. V njej je zdaj Inštitut za raziskovanje Krasa. Za časa Marije Terezije je Postojna postala središče Notranjske z okrožnim uradom. Leta 1770 je bila ustanovljena župnija in takrat je bila zgrajena tudi župnijska cerkev sv. Štefana. V obdobju Ilirskih provinc je bila v Postojni ustanovljena gimnazija; znova so jo odprli šele leta 1945. Slovenska meščanska šola je bila ustanovljena leta 1906. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Med obema vojnama je pripadala Italiji, v mestu pa je bila nameščena močna vojaška posadka.

Na razvoj Postojne sta občutno vplivala Postojnska jama in odlična prometna lega. Ko so leta 1857 zgradili železniško progo Dunaj–Trst, se je začel bolj razvijati turizem. Leta 1874 so odprli prvi »Grand hotel« na Krasu. V Postojni je bilo leta 1883 ustanovljeno tudi prvo turistično in olepševalno društvo na Slovenskem, šest let pozneje pa je bilo tam ustanovljeno tudi prvo Jamarsko društvo Antron. Turistični razcvet je doživela Postojna zlasti po 2. svetovni vojni.

Postojna je zdaj gospodarsko, kulturno, zdravstveno in trgovsko središče Notranjske. Pomembne ustanove so Speleološki inštitut, srednješolski center, Notranjski muzej, bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, zdravstveni dom, občina in več upravnih enot regijskega pomena. Za razvoj turizma skrbijo družba Hoteli Turizem, hotel Kras, hotel Jama, več gostinskih objektov in turistično društvo. V mestu je tudi več gospodarskih organizacij, npr. Gozdno gospodarstvo, kovinska industrija LIV, trgovska družba Mercator in še več drugih podjetij, trgovin in obrtnih delavnic, poleg teh pa tudi poslovna enota Banke Koper, pošta, lekarna in več turističnih agencij.

V Postojni je bilo rojenih več pomembnih Slovencev, med njimi pisatelj Alojz Kraigher (1877–1959), skladatelja Vilko Ukmar (1905–1991) in Alojz Srebotnjak (1931) ter kipar Frančišek Smerdu (1908–1964).

V obdobju med obema vojnama so Italijani izvajali zelo hud pritisk na Slovence, da bi zatrli slovensko besedo. V Postojni je bil leta 1942 ustanovljen odbor OF (spominska plošča na Ljubljanski cesti 42), ki je v mestu in okolici organiziral narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi zelo pomembne prometne lege so Italijani, pozneje pa tudi Nemci, zavarovali prometne poti, ki peljejo skozi Postojno proti Trstu in naprej v Italijo. Zato so jih večkrat napadale partizanske enote. Pomembne boje je septembra 1943, ko se je iz osvobojene Notranjske prebijala na Nanos, z Nemci bila Gradnikova brigada. Nemci so se maščevali in 28. septembra 1943 na Javorniški cesti ustrelili 19 talcev (spomenik pod Pečno rebrijo ob Javorniški cesti). Marca 1945 so zavezniki bombardirali mesto in poškodovali več hiš. Zadnje dni aprila 1945 je v bojih za osvoboditev Postojne padlo 156 borcev Hercegovske divizije, ki so pokopani v grobnici na vojaškem pokopališču na z. strani mesta. Na Trgu padlih borcev je spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, delo domačina kiparja Frančiška Smerduja. V Notranjskem muzeju je poleg arheološkega gradiva in etnografske zbirke tudi oddelek NOB.


7.9 km, 2 uri 10 minut Postojna - Planinska jama (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 497 m Planinska jama (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 457 m Zgornji Osredek

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Zgornji Osredek - Dolnja Planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 460 m Dolnja Planina

Ni opisa
3.4 km, 50 minut Dolnja Planina - Laze

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 461 m Laze

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Laze - Vogenca (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 512 m Vogenca (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 527 m Brezno na Milah

Ni opisa
0.2 km, 0 minut Brezno na Milah - Zapečke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 529 m Zapečke

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Zapečke - Gradišče (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 567 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Gradišnica

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Gradišnica - Logatec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 478 m Logatec

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 20 minut Logatec - Prezid (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 534 m Prezid (razpotje)

Ni opisa
1.7 km, 40 minut Prezid (razpotje) - Špik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 702 m Špik

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Špik - Križev grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 677 m Križev grič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 716 m Zaplana (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Ulovka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 716 m Špica (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Špica (razpotje) - Ulovka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 636 m Ulovka

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 20 minut Ulovka - Smrečje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 705 m Smrečje

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 20 minut Smrečje - Šentjošt nad Horjulom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 621 m Šentjošt nad Horjulom

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 608 m Štant (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Pil (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 682 m Butajnova

Ni opisa
2.4 km, 50 minut Butajnova - Planina nad Horjulom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 794 m Planina nad Horjulom

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Planina nad Horjulom - Zameja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 778 m Zameja

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Zameja - Sivka (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po poljski poti do Zameje, ki je zaselek hribovske vasi Planine.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
2.4 km, 50 minut Sivka (razpotje) - Kal (Pasja Ravan)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od spomenika nadaljujemo TV po cesti v Poljane, toda le dve minuti do odcepa poti na desno.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od križišča nad kmečkim turizmom Pri Koširju do spomenika na Pasji ravni je 30 min.

Od spomenika je lep razgled na vse strani, zlasti proti zahodu na Škofjeloško hribovje z Blegošem in na Julijce s Triglavom v ozadju. Lepo vidimo vasi nad Poljansko dolino pod Starim in Mladim vrhom, kjer bomo šli na Blegoš.

Pri spomeniku se bomo začasno poslovili od LPP, ki gre od tod v Suhi Dol.

Od križišča nad kmečkim turizmom Pri Koširju do spomenika na Pasji ravni je 30 min.

Od spomenika je lep razgled na vse strani, zlasti proti zahodu na Škofjeloško hribovje z Blegošem in na Julijce s Triglavom v ozadju. Lepo vidimo vasi nad Poljansko dolino pod Starim in Mladim vrhom, kjer bomo šli na Blegoš.

Pri spomeniku se bomo začasno poslovili od LPP, ki gre od tod v Suhi Dol.

višina: 960 m Pasja ravan (razpotje Z)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po približno 15 min. zavije s ceste steza v hrib na vrh Pasje ravni, mi pa gremo še naprej po cesti zložno navkreber.

višina: 899 m Pasja ravan (razpotje V)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Pasja ravan (razpotje V) - Kuzovec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri kapelici na prevalu nad kmečkim turizmom Pri Koširju zavije na prvem razpotju na desno cesta s planinsko potjo na Valterski vrh in naprej v Log nad Škofjo Loko, levo navzdol pa cesta mimo Koširja na Sivko in v Lučine; po tej gre tudi E-7. Le nekaj korakov od kapelice je križišče: po desni cesti bi čez Bukov Vrh prišli na Visoko v Poljanski dolini, leva pa pelje na Pasjo ravan, v Suhi Dol in v Poljane nad Škofjo Loko.

Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pasje ravni. Na jv. strani se nam večkrat pokaže cerkev sv. Lenarta na Črnem Vrhu, v pobočja na tej strani pa se zajedajo globoke grape pritokov Velike Božne.

višina: 855 m Kuzovec

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Kuzovec - Prosen

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot nadaljujemo skupaj z E-7 po asfaltirani cesti, ki se zložno spusti na širok preval s križiščem cest na v. strani Pasje ravni. Tik pod križiščem je domačija s kmečkim turizmom Pri Koširju, Jože Setnikar, Črni Vrh 46, telefon: 01/364 51 16. Od domačije Ostrež je 30 min.

višina: 906 m Prosen

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Cesta proti s. zavije na Ožbolt in v Bodoljsko grapo. TV in E-7 nadaljujeta na Črni Vrh po gozdni cesti mimo Ostreža. Od razpotja na v. strani Kopačevega vrha do prevala Predole je 25 min.

Precej ravna cesta se zvija po jv. pobočju Mlake, poraslem z listnatim gozdom. Le 10 min. smo potrebovali do stare domačije Ostrež, Črni Vrh 21. Še naprej gremo po cesti, ki preide na jz. pobočje Mlake in se začne zložno vzpenjati. Čez cesto teče več majhnih potočkov. Po 15 min. pridemo na travnato planoto Prosenov grič, na katerem je že več domačij naselja Črni Vrh. Pred nami se dviga Pasja ravan, na z. strani pa nad Poljansko dolino, v kateri opazimo cerkev sv. Volbenka z dvema zvonikoma v Logu nad Škofjo Loko, Gabrška gora, naprej pa Blegoš, Mladi in Stari vrh, zadaj pa se kažeta Kojca in Porezen. Z desne se z Mlake priključita LPP in Polhograjska planinska pot.

višina: 794 m Prosenov grič (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z razpotja nas široka pot popelje po travnatem pobočju Kopačevega vrha proti bližnjemu gozdu, kjer stopimo na gozdno cesto. Na j. strani se pobočje z bukovim gozdom zelo strmo spušča v Petračev graben. Sprva ravna cesta se začne zložno spuščati. Kmalu smo iz gozda in na pobočju pod nami zagledamo Kopačevo domačijo, h kateri se na ovinku odcepi kolovoz. Na ovinku gremo naprej po desni, precej ravni cesti na preval Predole med Kopačevim vrhom in Mlako (914 m). Tam je razpotje planinskih poti in gozdnih cest. LPP in Polhograjska planinska pot nas začasno zapustita in se vzpneta na Mlako, od tam pa se spustita na Črni Vrh.

višina: 822 m Kopačev vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 905 m Polančev vrh

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Polančev vrh - Sveti Ožbolt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 858 m Sveti Ožbolt

Ni opisa
6.5 km, 1 ura 30 minut Sveti Ožbolt - Puštal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 339 m Puštal

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Puštal - Škofja Loka (Mestni trg)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

LPP gre po Kopališki ulici, med hišami št. 25 in 27 gremo levo dol po pešpoti na Puštalsko brv, onstran brvi na Poličarjevi hiši znak, do kam je segala Sora ob povodnji 1926.

višina: 355 m Škofja Loka (Mestni trg)

Škofja Loka je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Leta 973 je podelil nemški cesar Loko s širšim zaledjem škofom iz bavarskega Freisinga. Tedanja Loka je bila sedanja Stara Loka. Skofje so za svoje upravno središče kmalu po daritvi začeli graditi mesto nad sovodnjem Poljanske in Selške Sore. Naselje se je naglo razvijalo, listina iz 1. 1274 ga že imenuje mesto. V 14. stoletju so ga obdali z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat. Znotraj obzidja sta se razvila Mestni trg in Lontrg ali Spodnji trg z več ozkimi ulicami. Nad mestom je gospodoval grad. L. 1511 je mesto poškodoval potres. Podjetni škof Filip ga je daj takoj obnoviti. Kakor kažejo letnice na nekaterih stavbah, je sedanje mesto še iz tistega časa ohranilo razpored in obliko hiš. Tudi po požarih, ki so mesto nekajkrat prizadeli, so meščani obnovili hiše v glavnem tako, kakor so bile prej. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let, do leta 1803, ko je Avstrija to ozemlje razglasila za državno last. Zelo razvita obrt je do prve svetovne vojne odganjala močnejšo industrijo. Po zadnji vojni pa je industrializacija hitro napredovala, hkrati z njo so se okoli starega dela mesta razvili novi mestni deli, staro jedro pa je kot zgodovinska znamenitost prišlo pod spomeniško varstvo. Med obema vojnama je bilo loško ozemlje upravno razdeljeno na več občin, v mestu je bil nekaj časa sedež okraja. Sedaj spada skoraj vse ozemlje nekdanjega gospostva pod upravno enoto Škofja Loka, ki jo sestavljajo občine Gorenja vas Poljane, Železniki, Žiri in Škofja Loka.

Homanova hiša na levi kaže z letnico 1529 in zdaj odkritimi freskami ter obnovljenim okrasjem svojo starost in nekdanjo veljavo. Nekatere hiše imajo preprosta gotska vrata in okna, druge baročna pročelja. Na Mestnem trgu št. 38 je vzidana renesančna plošča meščana Schwarza, ki je dal 1513 zgraditi tam kapelo. Na starem rotovžu (št. 35) je viden mestni grb. Restavracija Krona je staro gostišče. Marijino znamenje nasproti je dalo mesto postaviti 1751 v zahvalo za odvrnitev kuge in ognja. Nekdanji Dom Partizana (št. 17) ima ohranjeno staro pročelje, v notranjosti je dvorana za kino. Na j. koncu trga so 1972 odkrita Poljanska vrata, vidi se ohranjeno mestno obzidje, ob njem Graben, na stavbi občinske skupščine je plošča o rešitvi zapornikov 1941. Na Kopališki ulici na št. 8 je stara Firbarjeva hiša (nekdaj barvarska delavnica z leso za sušenje blaga).



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kažipotna tablica na avtobusni postaji v Škofji Loki nas usmerja po mostu za pešce čez Selško Soro in mimo tržnice na Mestni trg.

Podrobnjejši opis Škofje Loke in njenih znamenitosti.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Križna gora

Del Križne gore so Nemci požgali, na požig in v februarju 1944 padle borce opozarja obeležje NOB. Na Kalanovi hiši je plošča v spomin 4 padlim sinovom in hčerki.

Vredno je stopiti do poznogotske cerkve sv. Križa, ki stoji na slemenu malo dalje od vasi, v prezbiteriju so znamenite freske iz legend o sv. Urhu in sv. Korbinijanu, ustanovitelju freisinške škofije, oltar je baročen. V bližini cerkve lovska koča, za splošni obisk odprta ob sobotah in nedeljah. S Slemena je zanimiv razgled na Škofjo Loko in Kranj, Sorško polje, Selško dolino, Škofjeloško pogorje in Ratitovec.


2.1 km, 40 minut Križna gora - Planica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo mimo letoviške hišice in čez rob hriba v gozd, nato gor na sleme in po njem v dobrih 15 min na Križno goro 678 m.

višina: 731 m Planica

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Planica - Veliki rovt

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S križišča gre desna cesta na Lavtarski vrh, leva pešpot v Crngrob. LPP zavije v vasi na desno po kolovozu.

višina: 759 m Veliki rovt

Ni opisa
2.2 km, 40 minut Veliki rovt - Čepulje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti do Planice, pred vasjo spomenik NOB v spomin borcem, ki so padli na bližnjem hribu Rovtu nad Crngrobom, med njimi narodni heroj Stane Žagar. Ob cesti na razpotju je lesen smerokaz k spomeniku v Rovtu 20 min, pot je urejena in markirana. 

višina: 678 m Čepulje

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 30 minut Čepulje - Mohor

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Čemažarjeve domačije mimo znamenja in v gozd ter po slemenu, od koder se med drevjem in na košeninah odpira razgled zdaj na selško, zdaj na besniško stran. V 30 min dospemo do kmetije Gaber, s pašnikov spet v gozd, potem čez Špičasti hrib 835 m do razpotja, kjer krene levo pot na Sv. Jošt, desno na Čepulje 665 m. Žig! Lep razgled na Sorško polje, v dolino Bukovščice nazaj na Mohor, na Lubnik in Stari vrh.

višina: 897 m Mohor

Ni opisa
3.9 km, 1 ura 10 minut Mohor - Lobnikar (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od tod po gozdni poti dol na Preval in navzgor proti zaselku Bezovnici. Tik pred Bezovnico steza desno po košenini in skozi bukov gozdič in mimo njiv k Sv. Mohorju 951 m; izrazit kopast vrh.
Tod so prečkale hribovje kurirske poti, večkrat so bili boji partizanov z Nemci. Z vrha obsežen razgled. Žig pri Jakobu Pogačniku, Čemažarju na Bezovnici, v odsotnosti domačih je žig v skrinjici, pritrjeni ob vhodnih vratih (domača pijača), kamor se pride v 4 min po strmini vz. od gozdiča.

višina: 846 m Lobnikar (razpotje)

Ni opisa
6.8 km, 1 ura 50 minut Lobnikar (razpotje) - Cigansko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 575 m Cigansko

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Cigansko - Kropa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Kropa

Ni opisa
18.2 km, 5 ur Kropa - Tržič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Tržič

Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih 1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro, itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta, banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.

V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M. Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.


1.1 km, 40 minut Tržič - Mala Mizica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu smo na uravnanem majhnem prostoru na hribčku, imenovanem Mala mizica (764 m), odkoder je čudovit pogled na stari del Tržiča in na dolino Mošenika proti Ljubelju. Z Male mizice zavije pot na levo in se v ključih spusti po gozdu do gozdne ceste, po kateri gremo na desno do odcepa poti proti cerkvi sv. Jožefa. Mimo cerkve nas pot popelje do betonskih stopnic, po katerih se spustimo do avtobusne postaje v Tržiču. Od Male mizice 30 minut.

Od Koče na Kriški gori do Tržiča je 2 h.

višina: 760 m Mala Mizica

Ni opisa
0.5 km, 30 minut Mala Mizica - Velika Mizica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot nadaljujemo po travnatem slemenu z. od koče, po katerem se spustimo proti gozdu. Pot se zložno spušča ob j. robu slemena Kriške gore, deloma po gozdu, deloma čez senožeti. Pri hoji po ozki stezi čez senožeti moramo paziti, da ne zdrsnemo po strmini, zlasti če je pot mokra. Pot po gozdu je udobnejša. Po 20 min se na levo odcepi pot v Križe, SPP pa zavije na desno proti Tržiču. Po 15 min spusta smo no jasi, odkoder je izredno lep pogled na Križe in sosednje kraje ob j. vznožju Kriške gore, na Bistrico, novi del Tržiča, na gorenjsko ravnino z Brezjami in Radovljico, na bližnjo Dobrčo, Karavanke, Jelovico in Julijce. Kmalu se pot prevesi s prisojne na osojno gozdnato stran slemena, po kateri se strmo spušča. Prijetna gozdna pot preide v slabšo kamnito pot, ki pa ni predolga. Pot se potem v ključih spusti po mešanem gozdu, kjer že čutimo utrip Tržiča. Kmalu smo na uravnanem majhnem prostoru na hribčku, imenovanem Mala mizica (764 m), odkoder je čudovit pogled na stari del Tržiča in na dolino Mošenika proti Ljubelju. Z Male mizice zavije pot na levo in se v ključih spusti po gozdu do gozdne ceste, po kateri gremo na desno do odcepa poti proti cerkvi sv. Jožefa. Mimo cerkve nas pot popelje do betonskih stopnic, po katerih se spustimo do avtobusne postaje v Tržiču. Od Male mizice 30 minut.

Od Koče na Kriški gori do Tržiča je 2 h.

višina: 969 m Velika Mizica

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot se zložno spušča ob j. robu slemena Kriške gore, deloma po gozdu, deloma čez senožeti. Pri hoji po ozki stezi čez senožeti moramo paziti, da ne zdrsnemo po strmini, zlasti če je pot mokra. Pot po gozdu je udobnejša. Po 20 min se na levo odcepi pot v Križe, SPP pa zavije na desno proti Tržiču. Po 15 min spusta smo no jasi, odkoder je izredno lep pogled na Križe in sosednje kraje ob j. vznožju Kriške gore, na Bistrico, novi del Tržiča, na gorenjsko ravnino z Brezjami in Radovljico, na bližnjo Dobrčo, Karavanke, Jelovico in Julijce. Kmalu se pot prevesi s prisojne na osojno gozdnato stran slemena, po kateri se strmo spušča. Prijetna gozdna pot preide v slabšo kamnito pot, ki pa ni predolga. Pot se potem v ključih spusti po mešanem gozdu, kjer že čutimo utrip Tržiča.


Ni opisa