Išči po točkah

Začetek: Kranjska gora

Konec: Radeče (cerkev)

Razdalja: 158.3 km Čas hoje: 46 ur 55 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 808 m Kranjska gora

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 799 m Kranjska gora (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 743 m Gozd Martuljek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 744 m Gozd Martuljek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Lešnikov klanec (razpotje) - Belca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 693 m Belca

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 673 m Spomenik Jakobu Aljažu

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo pot in po nekaj minutah smo že v središču Mojstrane na Triglavski cesti.

višina: 650 m Mojstrana

Mojstrana, 641 m, 1.175 preb., je gručasta vas na terasi ob sotočju Bistrice in Save Dolinke. Na v. robu terase se dviga strmo z. gozdnato pobočje Mežakle (1593 m), na z. robu pa precej nižje strmo skalnato Grančiše (844 m). Na j. strani se začenja dolga dolina Vrata, na s. pa je vas pozidana vse do Save. Razvoj kraja je v preteklosti povezan s fužinarstvom; železovo rudo so kopali v Požaju nasproti Cmira in na j. strani Mojstrane, topilnica pa je bila pod Tičjo pečjo. O fužinarstvu v tem kraju je pisal že Valvasor. Ob koncu 19. in začetku 20. stol. je bila tu cementarna, za katero so pridobivali lapor pri bližnji vasi Belca. V Mojstrani je popolna osnovna šola, več gostiln in trgovin, pošta in trafika; pred šolo so leta 1993 odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža. Na vznožju Mežakle je urejeno smučišče z vlečnico. Ob cesti na v. strani vasi stoji zelo stara cerkev sv. Klemena; ljudsko izročilo pravi, da so jo zgradili na mestu, kjer sta prenočevala sv. Ciril in Metod na poti v Rim, kamor sta nesla ostanke sv. Klemena.

Z razvojem planinstva je postala Mojstrana pomembno izhodišče za ture v Triglavsko pogorje s s. strani. Zaznamovana pota vodijo na Triglav skozi tri ledeniške doline: Vrata, Kot in Krma. Najdaljša in najzložnejša je pot skozi Krmo, ki jo najbolj uporabljajo pozimi. Najkrajša pot je skozi Kot, po kateri pa planinci najmanj hodijo. Najobičajnejša je pot po dolini Vrat, ki spada med najlepše alpske doline. V vse tri doline pripeljejo ceste iz Mojstrane. lz Mojstrane v Vrata pa julija in avgusta ob petkih, sobotah in nedeljah vozi avtobus. Mojstrana je bila med obema vojnama tudi znano klimatsko zdravilišče. Po 2. svetovni vojni je turistična usmeritev nekaj časa zamrla, v zadnjih letih pa znova oživela.

V drugi polovici prejšnjega stoletja, ko še ni bilo nadelanih in označenih planinskih poti, je bilo v Mojstrani več odličnih gorskih vodnikov, kot Gregor Rabič — Grogar, Janez Klančnik — Simenc, Franc Smukavc — Smerc in Janez Klinar — Požganc. Iz Mojstrane je doma tudi Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik PD Ljubljana-Matica ter ugledni gospodarstvenik in javni delavec. Planinsko življenje v tem kraju in na sosednjem Dovjem je zelo razgibal prihod Jakoba Aljaža za župnika na Dovje, kjer je služboval od leta 1889 do smrti leta 1927. Pomemben planinski utrip mu je dala SPD, ki je v Vratih in Triglavskem pogorju gradila postojanke in pota. Tudi sedanje PD Dovje-Mojstrana, naslednik 8. januarja 1928 ustanovljene Triglavske podružnice SPD Dovje-Mojstrana, nadaljuje pot, ki so jo začrtali njegovi predniki; širšega pomena so zlasti delo Postaje GRS, gospodarska dejavnost, vzdrževanje planinskih poti in Triglavski planinski muzej z bogato zbirko dokumentov, fotografij in gradiva iz preteklosti planinske organizacije, ki je edini organizirani planinski muzej v Sloveniji.


6.4 km, 1 ura 40 minut Mojstrana - Hrušica pri Jesenicah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 593 m Hrušica pri Jesenicah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 576 m Jesenice (gimnazija)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m Slovenski Javornik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 566 m Ratibovec (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Ratibovec (razpotje) - Moste

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 545 m Moste

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 10 minut Moste - Rodine

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 539 m Rodine

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 584 m Begunje na Gorenjskem

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 637 m Slatna

Ni opisa
3 km, 50 minut Slatna - Hudi graben

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Hudi graben

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 677 m Brezje pri Tržiču

Brezje pri Tržiču, 680 m, 361 preb., je vas na prisojnem pobočju vzpetine Vaško (1046 m) ob regionalni cesti Tržič - Begunje na Gorenjskem, imenovani tudi »Podgorska cesta«, ker povezuje vasi pod goro Dobrča. Vaško je jv. del grebena Breške gore, ki se kot podaljšek Dobrče spušča proti Brezjam. AP, trgovina, gostilna. Zanimiva cerkvica sv. Neže.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Pungartu se odcepi na levo cesta k cerkvi sv. Jurija, na desno pa pot na Dobrčo čez Bistriško planino. SPP gre po cesti naravnost proti regionalni cesti Tržič-Begunje, ki jo kmalu zagledamo na pobočju pod nami. Po nekaj minutah stopimo na asfaltno cesto; po njej zložno navkreber do Brezij pri Tržiču.

višina: 0 m Bistrica pri Tržiču

Ni opisa
2 km, 30 minut Bistrica pri Tržiču - Tržič

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri AP v Tržiču gremo po mostu čez Tržiško Bistrico na Trg svobode, kjer takoj za poslopjem Gorenjske banke zavijemo po ozki Blejski ulici navzdol do potoka Mošenika. Po mostu na drugo stran, potem pa po klancu Kovrtnice navzgor ter skozi podvoz pod mednarodno cesto, ki pelje čez Ljubelj v Avstrijo, v naselje Bistrica. Po cesti skozi naselje pridemo do križišča pri velikem kostanju, kjer zavijemo desno navzgor po ulici Pot na Bistriško planino, ki se dokaj strmo vzpenja do kapelice na sedlu Pungart. Ves čas imamo pred seboj cerkev sv. Jurija na hribčku levo od sedla; na desni pa so še komaj vidne razvaline Hudega gradu.

višina: 514 m Tržič

Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih 1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro, itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta, banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.

V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M. Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Bistrica pri Tržiču

Cerkev sv. Jurija je stala že leta 1421, v njej sta pomembna poznogotski prezbiterij in poslikani gotski leseni strop. Razvaline Hudega gradu so ostanki gradu, katerega lastniki so bili v 12. in 13. stol. Gutenbergi, od leta 1444 pa grofje Lambergi. Tu se je rodil Žiga Lamberg (ok. 1415-1488), prvi ljubljanski škof. Grad so razrušili Turki leta 1472 ali 1484, leta 1511 pa ga je prizadel še potres. V 17. stol. je popolnoma propadel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 512 m Križe

Ni opisa
3.3 km, 50 minut Križe - Golnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Golnik

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Golnik - Goriče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 471 m Goriče

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Goriče - Trstenik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Trstenik

Ni opisa
3.2 km, 1 ura Trstenik - Bašelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 549 m Bašelj

Ni opisa
3.5 km, 50 minut Bašelj - Preddvor

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Preddvor

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Preddvor - Hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 458 m Hrib

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Hrib - Tupaliče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 464 m Tupaliče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 697 m Zgornja Štefanja vas

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 933 m Sedlo Davovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1498 m Planinski dom na Gospincu
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu planote na južnem pobočju Krvavca, tik nad gozdno mejo, kjer je v bližini zgornja postaja gondolske žičnice Krvavec; ta planota se imenuje Gospinc. Prvi planinski dom na Krvavcu je tam, kjer je zdaj gostinski objekt Dom na Krvavcu, zgradilo SPD in ga odprlo 6. septembra 1925. Od leta 1945 naprej ga je upravljalo PD Kranj, ki ga je leta 1958 razširilo in posodobilo. Po razvoju Krvavca v zimski turistični center je dom prevzelo Planinsko-gostinsko podjetje Kranj, PD Kranj pa je leta 1977 povečalo in preuredilo leta 1959 zgrajeno planinsko zavetišče na Gospincu. Povečani in preurejeni, pravzaprav na novo zgrajeni dom so slovesno odprli 26. novembra 1977. V letu 1999 so dom temeljito prenovili in priključili na centralno čistilno napravo na Krvavcu. Planinski dom je stalno odprt.V treh gostinskih prostorih je 140 sedežev, točilni pult; v 7 sobah je 40 postelj, na skupnem ležišču pa 13 ležišč; WC, umivalnici in prhi s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1684 m Dom na Krvavcu
Planinska postojanka:

Foto: Žiga


0.9 km, 10 minut Dom na Krvavcu - Kriška planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1499 m Kriška planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1535 m Koprivnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1212 m Planina Osredek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1099 m Planina Osredek

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Planina Osredek - Reber

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 783 m Reber

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Reber - Reber (kamnolom)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 672 m Reber (kamnolom)

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Reber (kamnolom) - Slevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 634 m Slevo

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Slevo - Kregarjevo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 446 m Kregarjevo (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Kregarjevo (razpotje) - Kregarjevo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 434 m Kregarjevo

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 20 minut Kregarjevo - Kamnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 377 m Kamnik

Ni opisa
7.2 km, 2 uri Kamnik - Loke v Tuhinju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 435 m Loke v Tuhinju

Ni opisa
8.5 km, 2 uri 30 minut Loke v Tuhinju - Golice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 567 m Golice

Ni opisa
7.9 km, 2 uri Golice - Motnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 429 m Motnik

Ni opisa
1.1 km, 30 minut Motnik - Strmec (razpotje)

Opis:

Najprej od gostilne grizeš po asfaltu naravnost gor!

višina: 0 m Strmec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Limovce

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Limovce - Ovčje jame

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Ovčje jame

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 10 minut Ovčje jame - Jelenov rog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1035 m Jelenov rog

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1028 m Jelenov rog (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji pod vrhom Čemšeniške ali Velike planine. Prvo zavetišče so leta 1932 postavili študenti-planinci, blizu njega pa leta 1936 delavci-planinci leseno kočo, ki so jo imenovali Tinetova koča po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913-1945). Med vojno sta bili obe postojanki požgani. Člani planinske sekcije Kotredež PD Zagorje ob Savi so postavili in 26. avgusta 1950 odprli leseno kočo, zraven nje pa leta 1954 še manjšo leseno depandanso. Zaradi dotrajanosti stare koče in vedno večjega obiska je PD Zagorje zgradilo in 24. junija 1973 odprlo nov dom in ga poimenovalo po dr. Francu Golobu (1913-1971), predsedniku PD Zagorje od leta 1945 do smrti. Leta 1983 so s prizidkom dom še povečali. Dom je odprt od 1. maja do 30. septembra, razen ob ponedeljkih, od 1. oktobra do 30. aprila pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v 4 sobah je 16 postelj, na skupnem ležišču pa 16 ležišč; WC, umivalnica; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, voda kapnica, elektrika, telefon, tovorna žičnica.



Opis:

TV-pot proti Vrhem začnemo skupaj z ZPP na v. strani planinskega doma. Po nekaj korakih stopimo na rob planote nad strmimi j. pobočji. Po stezi tik ob robu, na notranji strani poraslem z redkim bukovim gozdom, pridemo v 15 min. do radioamaterske hišice in spominskega znamenja tik pod Črnim vrhom. Pomnik nas opomni, da je bila od 1934 do 1943 tam Tinetova koča, poimenovana po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913–1945). Nekaj korakov naprej je razpotje, na katerem se z leve priključi Savinjska pot z Vranskega. Na bukvi ob razpotju je skrinjica PD Vransko z žigom Savinjske poti.

višina: 1203 m Črni vrh

Ni opisa
1.8 km, 40 minut Črni vrh - Gunetova glava

Opis:

Steza gre naprej po robu, nekaj časa po gozdnati notranji strani, nekaj časa po zunanji, tik nad strmino. Večkrat se odpre lep pogled na hribe in ozke doline revirjev proti Savi in Kumu. Po ozkem robu moramo hoditi previdno, zlasti na zunanji strani nad strmim travnatim pobočjem. Po približno 15 min. od razpotja se pot z roba obrne na v. pobočje in se zelo strmo spusti po bukovem gozdu. Če je mokro, bodite previdni! Kmalu se obrne na greben, ki se vleče proti sv., in postane kamnita. To smer zapustimo po 5 min., pot se obrne proti jv. in jasi, ki jo opazimo skozi drevje. Po 50 min. od planinskega doma pridemo na gozdno cesto, ki se sprva zložno, potem pa precej strmo spusti proti jv. in Kumu, ki ga vidimo na obzorju. Po 10 min. smo na travniku; po stezi mimo lesenega križa se spustimo na preval med Savinjsko dolino na s. in Trboveljsko kotlino na j. strani. Na s. strani se v bližini dviga skalnata, kopasta Krvavica (909 m), desno ob njej Brložen (851 m), na s. pa se širi Savinjska dolina s Taborom, Polzelo in drugimi kraji.

Na prevalu stopimo na gozdno cesto; kažipot na smreki nam pokaže smer proti Vrhem in Sveti planini.

višina: 923 m Gunetova glava

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Gunetova glava - Vrhe

Opis:

Po j. strani Gunove glave (926 m) pridemo po ravni cesti v 15 min. do križišča gozdnih cest v bližini Guna. Tam se Savinjska pot loči od naše poti in zavije levo proti Krvavici, TV pa gre naravnost do lepo obnovljene Gunove domačije, Vrhe 11. Mimo hiše in s cvetlicami zasajenega skalnjaka se vzpnemo na rob nad domačijo, potem pa po stezi ob zgornjem robu strmega travnatega pobočja, na katerem so pozimi smučišča, do lesene koče na vrhu. S poti pritegujejo pogled zelena Savinjska dolina, Dobrovlje, Golte, Uršlja gora, Paški Kozjak in Pohorje. Od koče zavijemo ob robu travnika proti gozdu. Lepa široka pot po bukovem gozdu na j. pobočju zahodnega hrbta Kisovca (1029 m) nas kmalu pripelje na sedlo med dvema nizkima vrhovoma, od koder preidemo najprej na s., potem pa na v. pobočje. Po lepi travnati poti pridemo prek majhne jase v gozd. Lepa ravna pot po slemenu proti Javorju, ki ga vidimo pred seboj, nas v nekaj minutah pripelje do gozdne ceste na j. pobočju Kisovca. Po njej se spuščamo nekaj minut in že zagledamo cerkvico sv. Lenarta na prevalu Vrhe. Še nekaj korakov in že smo na prevalu. Od Guna smo hodili 45 min.

višina: 909 m Vrhe
Planinska postojanka:

Na Vrheh so občinske organizacije ZZB iz Revirjev in Savinjske doline zgradile Dom revirskih in savinjskih borcev in na ta način počastile spomin na borce, ki so padli na tem območju. Dom je leta 1996 kupil Bojan Praprotnik in ga temeljito obnovil. Leta 2001 sta ga vzela v najem Martin in Antonija Močnik, s. p., ki se ukvarjata z gostinstvom in sirarstvom. Na domu je tabla Gostišče in ranč Viharni vrh, odprt pa je vse dni v tednu. V dvo- in triposteljnih sobah imajo 17 postelj. Telefon: 03/562 84 74.


VRHE, 885 m, 23 preb. Razloženo naselje samotnih kmetij leži na Šentlenartskem prevalu ter na bližnjem s. pobočju Javorja (1133 m) in v. pobočju Kisovca (1029 m). Kraj se je prej imenoval Sv. Lenart po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji na prevalu. Tod je bil nekdaj pomemben prehod iz Zasavja v Savinjsko dolino. Na Vrheh je smučišče z vlečnico. Vrhe so dostopne po asfaltirani cesti, ki se pri gostilni Jager na Podmeji odcepi od ceste Trbovlje–Prebold.

Na območju Sv. Lenarta je delovala kurirska postaja S-26. Tja je bila premeščena septembra 1943, zaradi tajnosti pa se je večkrat selila. Njen komandir je bil Robert Vozel - Miško. Zveze je vzdrževala s kurirskimi postajami S-22 na Dobrovljah, S-24 v bližini Zabukovice in S-21 na Moravškem; prek zadnje je zveza segala na Dolenjsko.

Na Vrheh stoji lep graniten spomenik padlim borcem NOV; na eni od štirih kamnitih plošč so vklesani tudi verzi iz Prešernove Zdravljice:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi
prepir iz sveta bo pregnan.

Na Vrheh so občinske organizacije ZZB iz Revirjev in Savinjske doline zgradile Dom revirskih in savinjskih borcev in na ta način počastile spomin na borce, ki so padli na tem območju. Dom je leta 1996 kupil Bojan Praprotnik in ga temeljito obnovil. Leta 2001 sta ga vzela v najem Martin in Antonija Močnik, s. p., ki se ukvarjata z gostinstvom in sirarstvom. Na domu je tabla Gostišče in ranč Viharni vrh, odprt pa je vse dni v tednu. V dvo- in triposteljnih sobah imajo 17 postelj. Telefon: 03/562 84 74.


0.3 km, 10 minut Vrhe - Lovska koča

Opis:

Na Sveto planino bomo šli po lokalni cesti proti Čebinam in Trbovljam. Cesta, ki pri cerkvi zavije desno, pelje v Znojile in Zagorje ob Savi, leva pri spomeniku pa mimo smučišča na Podmejo do regionalne ceste Trbovlje–Prebold. Nad razpotjem je lovska koča.

višina: 886 m Lovska koča

Ni opisa

Opis:

Po lokalni cesti na z. pobočju Javorja, imenovanem Jelovica, poraslim s smrekovim in jelovim gozdom, pridemo v 15 min. na razpotje. Desna cesta pelje mimo Čebin, 25 min., v Trbovlje. V Barličevi hiši na Zgornjih Čebinah, v bližini ceste pod cerkvijo, je bil v noči s 17. na 18. april 1932 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Zdaj je v Barličevi hiši spominski muzej.

višina: 902 m Javorje (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Od razpotja nadaljujemo TV po zgornji, precej ravni cesti, ki se kmalu z z. obrne na j. pobočje Javorja. Ob cesti so počitniške hišice, od tam naprej pa pridemo na travnato pobočje Javorja, po katerem se zelo zložno vzpenja cesta. Pred nami je travnata Sveta planina, na desni pa se odpre lep pogled na Trbovlje in Kum. Še nekaj korakov po ravnem in že smo pri gostilni na Sveti planini.

Planinska postojanka:

Gostilna Planina na Sveti Planini stoji na čudoviti razgledni točki. Nekdanji počitniški dom rudarjev lahko sprejme v restavraciji 70 ljudi, dodatnih 30 pa še na poletnem vrtu. Ob objektu so urejena igrišča za balinanje, badminton in namizni tenis, okolica pa ponuja odlične možnosti za pohodništvo, blizu so smučišče Medvednica, kolesarska downhill proga Javor, vzletišče za jadralne padalce. Gostilna ponuja tudi 34 postelj za prenočitev.

Ponudba
Na njihovem jedilnem listu prevladujejo domače slovenske jedi, pripravljajo različne enolončnice, priljubljena so nedeljska kosila, v zimskem času ponudijo koline, vedno pa mešane narezke.

Odprto
vsak dan: 08-22
v četrtek zaprto


Gostilna Planina na Sveti Planini stoji na čudoviti razgledni točki. Nekdanji počitniški dom rudarjev lahko sprejme v restavraciji 70 ljudi, dodatnih 30 pa še na poletnem vrtu. Ob objektu so urejena igrišča za balinanje, badminton in namizni tenis, okolica pa ponuja odlične možnosti za pohodništvo, blizu so smučišče Medvednica, kolesarska downhill proga Javor, vzletišče za jadralne padalce. Gostilna ponuja tudi 34 postelj za prenočitev.

Ponudba
Na njihovem jedilnem listu prevladujejo domače slovenske jedi, pripravljajo različne enolončnice, priljubljena so nedeljska kosila, v zimskem času ponudijo koline, vedno pa mešane narezke.

Odprto
vsak dan: 08-22
v četrtek zaprto

www.v3krasne.si/gostilna-planina-133



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 731 m Božjak

Ni opisa
3.5 km, 40 minut Božjak - Trbovlje (tržnica)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 272 m Trbovlje (tržnica)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Zasavska reber

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 30 minut Zasavska reber - Završje

Opis:

lz Trbovelj čez Čebulovo dolino. Na prvem cestnem ovinku proti Kumu na desno in po poti po pobočju gozdnatega Završkega rebra proti z. Po uri in pol vzpona smo v Završju (755 m), razloženi vasi na z. krilu nagnjene kumljanske terase. Na cestnem križišču pri Smodišu, kjer se pridruži pot iz Zagorja, zavijemo proti j.Iz Trbovelj 1h 30.

višina: 816 m Završje

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 30 minut Završje - Kum (razpotje)

Opis:

Na cestnem križišču v Završju, kjer se združita poti iz Zagorja in Trbovelj, zavijemo proti j. v dolgo Čebulovo dolino med Lontovžem na v. in Kozlovo goro (1027 m) na z. Po cesti, potem po kolovozu, pridemo na preval Počivalnice (911 m), kjer se kolovoz prevesi v Gorenjo vas in Mali Kum; iz Završja 1 h. S prevala pot na levo in po z. gozdnatem pobočju Kuma navkreber proti vrhu; po 45 min se priključimo poti z Dobovca.

višina: 1160 m Kum (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Do vrha je še 10 minut.

višina: 1210 m Planinski dom na Kumu
Vrh:

KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom, do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji; najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850 m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline, kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z. vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka; po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.


Planinska postojanka:

Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še naprej strmo navzgor do cerkve in doma.

višina: 1093 m Podlečnik (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti gremo še 10 min do Bušča razloženem naselju Ključevica, kjer skrenemo levo na jv. pobočje Kuma. Nad potjo se dviguje vrh Ključevica (1026 m) s cerkvijo sv. Marije. Po strmini se pot zasuče proti j. , kjer se priključi poti iz Podkuma.

višina: 802 m Kovaček (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Kovaček (razpotje) - Čimerno

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V Čimernem si v cerkvi sv. Trojice lahko ogledamo ostanke fresk iz prve polovice 16. stoletja.

Pot nadaljujemo po cesti 15 min. proti z. do domačije Kovaček, kjer se pridruži pot iz Zidanega Mosta.

višina: 826 m Čimerno

Ni opisa
6.1 km, 1 ura 30 minut Čimerno - Svinjski rt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 491 m Svinjski rt

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Svinjski rt - Radeče (cerkev)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 200 m Radeče (cerkev)

Ni opisa