Išči po točkah

Začetek: Jevnica

Konec: Stari trg pri Ložu

Razdalja: 77.1 km Čas hoje: 22 ur 25 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 259 m Jevnica

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 50 minut Jevnica - Janška voda (razpotje)

Opis:

Ko se povzpneš iz Jevnice iz gozda na travnik in prideš do asfaltirane ceste, kaže cestni znak na levo po cesti do Janč 5,5 km, na "kozolcu" kot turističnem objektu pa piše Janče 1 h na desno in tam je tudi znak E6. Ampak potem se markacije evropske pešpoti kar izgubijo in spremljal sem običajni rdeče beli znak skoraj do Janč, kjer je na desni znak za pot E6.

višina: 750 m Janška voda (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Na Jančah je cerkev, ki se sicer že od daleč delno vidi. Desno od cerkve je Planinski dom, pred njim je tabla.

višina: 790 m Planinski dom na Jančah
Planinska postojanka:

Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Leta 1953 je PD Litija odprlo v domačiji pri Mahkovcu planinsko zavetišče, ki ga je leta 1954 premestilo v sosednjo domačijo pri Galetu. Medtem so začeli postopoma graditi planinski dom, v katerem so najprej, 1. maja 1957, odprli zavetišče, 11. oktobra 1959 pa celotni dom. Takrat je dom dobil sedanje ime v spomin na boje II. grupe odredov z Nemci na tem območju leta 1942. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali; leta 1982 so napeljali telefon, leta 1988 pa so zgradili velik zbiralnik za vodo kapnico. Dom je stalno odprt, obratovalni čas od 8. do 22. ure. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pri mizah pred domom pa 150, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sprva precej ravna cesta pelje po razvodnem slemenu med povirjema potokov Mala Reka na s. in Zahujka na j. strani. Na hribu pred seboj vidimo cerkev na Jančah, na slemenu nad Malo Reko Veliko Štango s cerkvijo sv. Antona, na slemenu nad Zahujko pa Gabrje pri Jančah. Kmalu se cesta zložno spusti na preval s križiščem cest in transformatorjem. Cesta naravnost pelje skozi Tuji Grm na Janče. Po njej gremo le nekaj korakov, potem pa zavijemo levo po stezi ob grmovju zložno navkreber v gozd. Lepa gozdna pot se zvije po gozdu, bogatem s kostanji, doseže odprto pobočje pod Jančami in se vzpne proti cerkvi, pri kateri pridemo na cesto. Le še nekaj korakov je do planinskega doma, h kateremu nas usmeri kažipot.

višina: 686 m Brezovo brdo

Ni opisa
3.3 km, 50 minut Brezovo brdo - Prežganje

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od šole nadaljujemo TV po lokalni cesti proti Tujemu Grmu in Jančam. Cesta se zložno spušča v smeri proti sz., po pobočju nad povirjem potoka Pirnik, sicer pritoka Besnice. Po 15 min. se desno odcepi cesta v zaselek Brezova Ravan. Le-to sodi v naselje Volavlje, 600 m, 150 preb., ki ga vidimo na prisojnem pobočju v bližini. Vas so 4. avgusta 1944 požgali Nemci. Pred vasjo začasno zapustimo cesto, ki naredi velik ovinek skozi vas. Steza se vzpne na pobočje desno nad cesto. Najprej nam pomaga nekaj stopnic, potem pa pridemo po travniku na novo cesto na s. strani Brezovega brda (682 m) in po njej mimo počitniških hiš do ceste, ki smo jo prej zapustili.

višina: 630 m Prežganje

PREŽGANJE, 590 m, 120 preb. Razloženo naselje leži na prisojnem pobočju slemena in kopastega hriba, ki je razvodje med potokoma Reka na s. in Besnica na j. strani. Naselje obsega dve skupini hiš. Večje jedro je ob stranski cesti iz Zgornje Besnice na Prežganje, manjše pa ob lokalni cesti iz Trebeljevega, tik pod vrhom hriba. Župnijska cerkev sv. Marjete stoji na razglednem vrhu (657 m). Zgrajena je bila leta 1757, leta 1874 pa so jo povečali. Šolsko poslopje so postavili leta 1889; med NOB je bilo poškodovano, vendar so ga po vojni obnovili. Zdaj je v njem podružnična šola. V bližini šole je tudi trgovina. Na Prežganju so hudi boji divjali leta 1943 in 1944, ko so partizani napadli nemško postojanko v šoli in prosvetnem domu.


2.1 km, 30 minut Prežganje - Veliko Trebeljevo

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V Velikem Trebeljevem se nam pridruži Papirniška pot (Vevška pot), s katero gremo skupaj do Pečarja nad dolino Besnice. Od Cenkarjeve domačije gremo nekaj korakov do regionalne ceste Ljubljana–Litija in po njej proti Litiji; po nekaj minutah se najprej levo odcepi cesta v Malo Trebeljevo, pri transformatorju pa še druga s TV. Usmeri se zložno navzgor mimo okrepčevalnice in skozi veliko naselje počitniških hišic. Z vrha vzpetine zagledamo cesto, ki povezuje Prežganje s cesto Ljubljana–Litija, in cerkev na Prežganju. Spustimo se do asfaltirane ceste ter se po njej zložno vzpnemo na Prežganje. Ob cesti so že hiše tega naselja. S ceste se odpira lep pogled na Posavsko hribovje s Kumom. Po 30 min. smo pri šoli in trgovini na Prežganju.

višina: 555 m Veliko Trebeljevo

VELIKO TREBELJEVO, 556 m, 77 preb. Gručasta vas leži na razvodnem slemenu med potokoma Besnica na z. in Reka na v. strani slemena. V bližini vasi, po njeni s. strani, je speljana regionalna cesta, ki prek Trebeljevega povezuje Litijo s Šmartnim pri Litiji, po dolini Besnice pa tudi z Ljubljano; do Litije je 12 km, do Ljubljane pa 20 km. Kraj je bil prvič omenjen že leta 1145. Vas je nekoč pripadala stiškemu samostanu, ta pa je zgradil tudi cerkev sv. Križa. Na zvoniku je letnica 1698, to pa je verjetno tudi leto postavitve cerkve. Kraj se razvija v privlačno turistično točko in je izhodišče za prijetne izlete. Na pobočju nad vasjo je urejeno smučišče, v okolici pa je precej počitniških hišic. Območje Trebeljevega je znano po nasadih vrtnih jagod.


1.6 km, 20 minut Veliko Trebeljevo - Kopance

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sprva ravna pot se pozneje zložno zvija navzdol po s. gozdnatem pobočju hriba Kopance (684 m) vse do bližine Velikega Trebeljevega, kjer spet pridemo na cesto, ki smo jo prej zapustili. Iz Leskovca je 60 min.

višina: 684 m Kopance

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Kopance - Brdo (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Desna cesta pelje na Obolno, po levi pa gremo le kratek čas do odcepa, na katerem nas markacije usmerijo desno na gozdno pot.

višina: 669 m Brdo (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Brdo (razpotje) - Kraje (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Precej ravna cesta pelje naprej po hrbtu med povirjema Velikega potoka na z. in Stiškega potoka na v. strani. Po 15 min. smo na razpotju.

višina: 686 m Kraje (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Desno in čez kratek čas ob leseni tabli Grosuplje 11 km levo.

višina: 546 m Blečji vrh

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Blečji vrh - Polica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 438 m Polica

Ni opisa
5.7 km, 1 ura 30 minut Polica - Grosuplje

Opis:

In ko prideš v Grosuplje, greš naravnost in ko prideš do križišča, kjer greš lahko levo ali desno, greš levo in čez cca 300 metrov je gostilna Vodičar na desni strani.

višina: 334 m Grosuplje

Ni opisa

Opis:

Pot nadaljujemo proti pekarni Grosuplje.


Ni opisa

Opis:

Opis poti v vodniku je še kar natančen.

višina: 0 m Spodnja Slivnica

Ni opisa
2.9 km, 1 ura Spodnja Slivnica - Tabor

Opis:

Opozoriti velja na naslednje: Ko se pride po klančku navzdol iz vasi Spodnja Slivnica, je treba kar naravnost preko travnika. Čez nekaj časa vidiš na daljnovodu desno markacijo! Ves čas pa gledaš kmetijo Trontelj pred sabo.

Pri kmetiji greš na dvorišče, potem pa zaviješ levo za prvo hišo na levi po poti, ki vodi po robu gozda s travnikom. V vasi Cerovo je ob izhodu iz vasi kapelica in takoj za kapelico kreneš desno v gozd. Ko prideš iz gozda na makadamsko cesto (Ponova vas - Velike Lipljene) kreneš levo in kmalu je na levi utrjeni Tabor!

višina: 491 m Tabor

Ni opisa
1.1 km, 15 minut Tabor - Taborska jama

Opis:

Žig je v Velikih Lipljenah, v hiši, ki je druga na levi za križiščem.

višina: 424 m Taborska jama

Ni opisa

Opis:

Žig je v Velikih Lipljenah, v hiši, ki je druga na levi za križiščem.

višina: 483 m Velike Lipljene

Ni opisa

Opis:

Najprej je treba od Županove jame po asfaltu 800 metrov do križišča, nato desno dol, cca 450 metrov je na levi je na drevesu znak, da moraš kreniti z asfaltne ceste na gozdno pot!

Potem nekaj časa hodiš po gozdu in prideš do skale na levi, kjer opaziš znak.  Torej bi bilo treba na desno. Ampak potem sem na orehu pred sabo videl puščico in seveda sem krenil na levo. In ker potem celih 500 metrov hoje najprej po travniku in potem po gozdu ni bilo markacije, sem se vrnil. In pri hiši cca 100 m od skale sem vprašal možakarja, ki je nastavljal past za krta na vrtu, kje je pot, me je čudno pogledal. Na koncu sva le prišla do tega, da je verjetno tisti, ki je kosil travo pod orehom, obrnil pušcico! Pravilno bi morala kazati na desno! Torej moraš biti pripravljen na vse!

Ko sem prišel iz gozda do hiše (to je pod vrhom hriba, kjer je cerkev sv. Ahaca, kot sem potem ugotovil) in na desni videl lopo (pod lopo je izvir pitne vode) me je prijazna ženska usmerila naravnost v gozd pred mano po strmi poti navzor. Ampak narobe sva se razumela, moral bi po asfaltni cesti na levo!

višina: 456 m Veliki Ločnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Potem nekaj časa hodiš po gozdu in prideš do skale na levi, kjer opaziš znak.  Torej bi bilo treba na desno. Ampak potem sem na orehu pred sabo videl puščico in seveda sem krenil na levo. In ker potem celih 500 metrov hoje najprej po travniku in potem po gozdu ni bilo markacije, sem se vrnil. In pri hiši cca 100 m od skale sem vprašal možakarja, ki je nastavljal past za krta na vrtu, kje je pot, me je čudno pogledal. Na koncu sva le prišla do tega, da je verjetno tisti, ki je kosil travo pod orehom, obrnil pušcico! Pravilno bi morala kazati na desno! Torej moraš biti pripravljen na vse!

Ko sem prišel iz gozda do hiše (to je pod vrhom hriba, kjer je cerkev sv. Ahaca, kot sem potem ugotovil) in na desni videl lopo (pod lopo je izvir pitne vode) me je prijazna ženska usmerila naravnost v gozd pred mano po strmi poti navzor. Ampak narobe sva se razumela, moral bi po asfaltni cesti na levo!

Preden se iz vasi Mali Ločnik spustimo na cesto Ljubljana - Kočevje, je na levi simpatična hišica (kašča iz časov, ko so ljudje še kmetovali). S pobočja hriba se vidi grad Turjak in v daljavi na levi gostišče Rozamunda. V gostilni imajo žig!

višina: 543 m Turjak

TURJAK, 542 m, 187 preb. Razloženo središčno naselje leži na vrhu dolgega turjaškega klanca na robu planote nad Želimeljsko dolino. Skozi naselje pelje magistralna cesta Škofljica–Kočevje, tam se odcepita lokalni cesti v Grosuplje in Želimlje. K Turjaku sodi tudi zaselek Podturjak v dolini Želimeljščice. Kraj je nastal in se najprej razvil ob Turjaškem gradu, prvič pa je bil omenjen že leta 1162. Prvotni grad je leta 1511 porušil potres, zdajšnji pa je bil zgrajen leta 1521. Med graditvijo so vanj vzidali nekaj ostankov prejšnjega gradu, med drugim romansko kapelo. Lastniki gradu in posestev so bili fevdalci Auerspergi-Turjačani, ki so postopno povečevali svojo posest na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Leta 1260 so od oglejskega patriarha dobili Bloke, leta 1339 grad in posestvo Hmeljnik, potem Metliko, Žužemberk in Višnjo Goro. Leta 1641 so postali lastniki Kočevskega in Poljanskega gospostva, v 18. stol. pa še Dvora in Soteske ob Krki. Turjaški gospodje so leta 1550 postali baroni, leta 1630 grofje, leta 1791 pa so dobili naslov kočevskih vojvod. Turjačani so zelo znani po svojih bojih s Turki. Tako je zelo znan Herbert Turjaški (1528–1575), ki se je več desetletij bojeval s Turki, dokler ni padel v bitki pri Budačkem. Potem so Turki zmagoslavno nosili njegovo glavo v sprevodu po carigrajskih ulicah. Prav tako je znan tudi poveljnik Vojne krajine Andrej Turjaški (1529–1594), ki je leta 1593 premagal Turke pri Sisku. V spomin na to zmago je dal na bližnjem hribu Gora (748 m) zgraditi cerkev sv. Ahaca. Turjaški grad je znan tudi po tem, da je v njem nekaj časa prebival Jurij Dalmatin (1547–1589); tam je prevajal Biblijo in pridigal v kapeli. Zadnji lastnik gradu pred 2. svet. vojno je bil Herbert Turjaški. Pred gradom raste mogočna, 16 m visoka lipa, katere deblo obsega 779 cm. Valvasor jo je v Slavi vojvodine Kranjske že pred 300 leti opisal kot mogočno drevo, France Prešeren pa jo v baladi Turjaška Rozamunda omenja kot hrast.

Naselje ob Turjaškem gradu se je razcvetelo v 15. stol., ko se je uveljavila železarska obrt in ko je kraj dobil tržne pravice. Leta 1491 so ga opustošili Turki. Župnija je bila ustanovljena leta 1789, že prej pa so ob gradu sezidali kapelo Brezmadežnega spočetja device Marije, ki je postala župnijska cerkev.

Po okupaciji leta 1941 so se v gradu naselili Italijani, po kapitulaciji Italije pa so se v njem utrdili belogardisti, saj so menili, da jim bodo debeli zidovi dajali varno zavetje. Vodstvo Prešernove brigade jih je pozvalo k vdaji, vendar so poziv zavrnili. Zato so 13. septembra 1943 borci Prešernove brigade začeli srdito napadati grad in ga po šestih dneh, 19. septembra, tudi zavzeli. Ujeli so 695 belogardistov. Grad je bil porušen, deloma je pogorel. Na ta boj spominja spominska plošča na okroglem grajskem stolpu desno od vhoda v grad. Po vojni je grad, ki je razglašen za kulturni spomenik, začel obnavljati Zavod za spomeniško varstvo. Za ogled so urejene kapela in nekaj soban, v viteški dvorani pa razstava o Auerspergih in bitki pri Sisku. Tik pred osvoboditvijo so domobranci v bližnjem gozdu pobili 20 aktivistov OF; na kraju zločina so žrtvam postavili spomenik. Na padle borce in žrtve fašizma s Turjaka in okolice spominja tudi spominska plošča na zadružnem domu.

Središče Turjaka je velik zadružni dom ob cesti; pred njim je avtobusna postaja. V domu so pošta, okrepčevalnica Rozamunda in trgovina. Na Turjaku sta še dve gostilni, podružnična osnovna šola ter nekaj obrtnih delavnic. Zemlja je skopa, pravih kmetov ni, ljudje so povečini zaposleni, največ v Ljubljani.


0.3 km, 10 minut Turjak - Malo smrečje

Opis:

S Turjaka nadaljujemo TV po magistralni cesti.

višina: 539 m Malo smrečje

Ni opisa
12.7 km, 4 ure 10 minut Malo smrečje - Predgozd (Mačkovec)

Opis:

Ko greš iz vasi Mali Osolnik po potki navdol, vidiš na levi cerkvico. Tam je past, ker ne vidiš takoj, kam moraš kreniti. Dejansko so štiri poti, na levi ena po travniku mimo cerkvice, na skrajni desni druga po robu gozda. Pravilna pa je druga z leve v gozd!

Na poti iz Velikega Osolnika proti vasi Laze se na levi globoko doli vidi Rob.

Ko greš skozi vas Laze po asfaltnem klancu dol, se začneš vzpenjati po makadamu in prideš do kamnoloma, kjer je treba na levo (preden prideš v kamnolom, markacija ni na najbolj opaznem mestu).

V vasi Osredek prečkaš asfalno cesto in nadaljuješ v vas Centa. Opis v knjižici ni najbolj precizen, že preden prideš v vas, kreneš levo!

Potem so markacije v redu, ampak pod novo hišo tik preden prideš na travnik, se markacije zgubijo, med travo na travniku pa tudi ni nobene potke. Dejansko moraš ob zadnji markaciji nadaljevati v smeri ?za nosom? in pri ti je nova hiša za hrbtom in daleč spodaj pred sabo na koncu travnika vidiš na drevesu na robu gozda markacijo!

In potem je treba biti pozoren še enkrat na strmi poti navzdol v gozdu po pobočju, ker je treba zaviti ostro levo dol po strmini!

Tik pred Mačkovcem sem ali zgrešil markacije ali pa so slabe. Tako sem prišel na križišce asfaltnih cest. Tam je treba zaviti ostro desno po asfaltni cesti ca 200 metrov, kjer je na desni lesena hišica, v kateri se da prenočiti in v kateri je žig.

Kljub omenjenim ?pastem? pa so markacije v redu. Gospodar je v hiši nasproti to je na drugi strani ceste!

višina: 831 m Predgozd (Mačkovec)

Ni opisa

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 795 m Naredi

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Naredi - Rogovila

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 794 m Rogovila

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Rogovila - Kramplje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 751 m Kramplje

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Kramplje - Volčje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 758 m Volčje

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Volčje - Nova vas

Opis:

Na križišču (recimo center Nove vasi) je zadnja hiša na levi strani pred križiščem omenjena hišna številka “Nova vas 52″ in žig imajo.

Na nasprotni strani križišca imajo Informacijski center, možakar v njem je prijazen! Edino imajo “uradniški delovni čas”. Hrano imajo na nasprotni strani Informacijskega centra (pri Dominu). Možnosti za prenočišča pa nisem preverjal. Zanesel sem se na prospekt iz Informacijske centra.

višina: 720 m Nova vas

Ni opisa
4.9 km, 1 ura 30 minut Nova vas - Vrh gozda

Opis:

Opis v knjižici je korekten vse do vrha grape (potem ko si se pričel dvigati iz vasi Metulje po gozdu) in ko se povpneš na makadamsko cesto in kreneš desno. Markacije so redke!

višina: 878 m Vrh gozda

Ni opisa
3.6 km, 50 minut Vrh gozda - Knežja Njiva

Opis:

Treba je paziti na odcep poti v desno proti Knežji Njivi.

višina: 701 m Knežja Njiva

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Knežja Njiva - Markovec

Opis:

Tam sem moral kreniti po asfaltni cesti levo v Markovec. Prenočišca v Starem trgu namreč ni! In sem lepo večerjal in prespal v gostišcu Mlakar.

Zvečer so mi ob pivu v gostišču Mlakar povedali, da je razlog, da ni prenočišč v Starem trgu v tem, da lesna tovarna v Starem trgu zaposluje cel kup "gastarbajterjev", ki so ti zasedli vse možne sobe.

Na gostišču je ob vhodu tabla, ki izvira iz časa, ko je oče lastnika imel gostilno v Kozarišču (to je ob gradu Snežnik). In ko je zgradil novo gostišče, je pač tablo vzel s sabo. Ko sem v Starem trgu preverjal glede žiga, so vsi gledali z začudenjem, ker se tudi starejši ljudje ne spomnijo hotela Turist (ki je omenjen v knjižici).

višina: 582 m Markovec

Ni opisa

Opis:

Iz Vrhnike v Stari trg pri Ložu je 3 km po asfaltirani cesti. Po 15 min. pridemo v obcestno naselje Markovec, 585 m, 205 preb., na j. strani Markovega hriba (776 m).

višina: 581 m Stari trg pri Ložu

STARI TRG PRI LOŽU, 580 m, 838 preb., je prometno, gospodarsko in kulturno središče Loške doline, najvišjega kraškega polja v porečju vzhodnega kraka Ljubljanice. Nad gručastim naseljem se dviga vzpetina Ulaka (683 m), na kateri je stalo prazgodovinsko gradišče, našli pa so tudi sledove poselitve iz rimske dobe. Skozi naselje teče potok Brežiček, ki se jv. od naselja izliva v Veliki Obrh. Kraj je bil prvič omenjen kot trg leta 1237, leta 1348 pa so trške pravice prenesli v sosednji Lož. Stari trg je s tem izgubil pomen. Zelo se je razvil po 2. svet. vojni, ko je spet postal središčno naselje v dolini. Z novim stanovanjskim naseljem ob cesti proti Ložu se je že skoraj spojil s tem krajem. Le majhno število prebivalcev se še ukvarja s kmetijstvom, večina je zaposlenih v domačem kraju ter v Ložu in Cerknici. Od 1. januarja 1995 je v Starem trgu spet sedež samostojne občine Loška dolina. To je bila sicer tudi do leta 1961, tedaj pa so jo priključili občini Cerknica. Pomembna industrijska obrata sta SVEA lesna industrija in Kovinoplastika Lož. V Starem trgu imajo zdravstveni dom, lekarno, pošto, poslovalnico Nove Ljubljanske banke, osnovno šolo, gozdni obrat Snežnik, samopostrežno in več drugih trgovin, nekaj gostinskih lokalov ter manjših podjetij in obrtnih delavnic. Župnijska cerkev sv. Jurija je bila zgrajena sredi 12. stol. v romanskem slogu; pozneje so jo obokali in večkrat prezidali. Zdajšnja stavba je barokizirana triladijska bazilika s samostojnim zvonikom.

Aprila 1941 so Loško dolino zasedli Italijani. Zavedni Slovenci so se kmalu po zasedbi vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Ustanovili so Loško četo in ta je že jeseni 1941 izvajala akcije na območju Loške doline. V začetku maja 1942 so borci Notranjskega odreda skupaj z narodno zaščito izvedli obsežno akcijo za osvoboditev Loške doline. Italijanska posadka se je 11. maja iz Starega trga umaknila v Cerknico. Italijani so ob podpori tankov 16. maja vdrli v Stari trg, pobili 11 pripadnikov narodne zaščite in požgali več hiš. Naslednji dan so se umaknili iz Loške doline, tako da je bila potem več kot dva meseca svobodna. Oblast so prevzeli odbori OF in jo zadržali do konca julija. Med mesec dni trajajočo ofenzivo so Italijani konec julija 1942 zasedli Loško dolino; tedaj so požgali večino vasi, veliko ljudi pa pobili ali odgnali v internacijo. Na Ulaki so 1. avgusta ustrelili 30 mož in fantov iz Starega trga in Loža. Po italijanski kapitulaciji so želeli jeseni 1943 z veliko ofenzivo na Notranjskem uničiti partizanske enote tudi Nemci. Zasedli so Loško dolino, vendar se je narodnoosvobodilno gibanje še naprej krepilo. Enote 7. korpusa NOV so poleti 1944 izvedle ofenzivo proti nemškemu okupatorju in njegovim domačim sodelavcem ter osvobodile celotno Loško dolino. V šolskem letu 1944/45 je v Starem trgu delovala partizanska gimnazija z dvema razredoma, v katerih je bilo 56 dijakov. Na NOB spominja veličasten spomenik na Ulaki – to je pravzaprav grobnica 419 borcev NOV in žrtev fašizma iz Loške doline.

Tudi kurirska postaja TV-18 s sedežem na območju pošte Stari trg pri Ložu ima svoj pomnik. Delavci Ptt-podjetja Ljubljana so 4. julija 1984 v Starem trgu odprli novo poštno poslopje, na njegovem pročelju pa so v spomin na kurirsko postajo in na padle kurirje namestili oznako postaje TV-18 in spominsko ploščo padlim kurirjem. Spominska plošča je tudi v notranjosti pošte, v prostoru za stranke, ob njej pa je pod umetniško sliko kurirja tudi stalna razstava o delu kurirjev na TV-18 in o zvezah te postaje z drugimi postajami.

Stari trg pri Ložu ima vsak dan več avtobusnih zvez z ŽP na Rakeku (24 km) in Ljubljano (64 km).

Iz Starega trga sta doma slikar Lojze Perko (1909–1980) in pesnica Marička Žnideršič (roj. 1914).