Začetek: Zasavska reber
Konec: Podlečnik (razpotje)
Opis
Ni opisa
Opis:
lz Trbovelj čez Čebulovo dolino. Na prvem cestnem ovinku proti Kumu na desno in po poti po pobočju gozdnatega Završkega rebra proti z. Po uri in pol vzpona smo v Završju (755 m), razloženi vasi na z. krilu nagnjene kumljanske terase. Na cestnem križišču pri Smodišu, kjer se pridruži pot iz Zagorja, zavijemo proti j.Iz Trbovelj 1h 30.
Ni opisa
Opis:
Na cestnem križišču v Završju, kjer se združita poti iz Zagorja in Trbovelj, zavijemo proti j. v dolgo Čebulovo dolino med Lontovžem na v. in Kozlovo goro (1027 m) na z. Po cesti, potem po kolovozu, pridemo na preval Počivalnice (911 m), kjer se kolovoz prevesi v Gorenjo vas in Mali Kum; iz Završja 1 h. S prevala pot na levo in po z. gozdnatem pobočju Kuma navkreber proti vrhu; po 45 min se priključimo poti z Dobovca.
Ni opisa
Opis:
Do vrha je še 10 minut.
KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski
in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako
kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in
konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz
triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom,
do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji;
najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850
m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je
na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na
Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa
najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki
raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za
pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline,
kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko
višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev
sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in
tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z.
vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka;
po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno
stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj
pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.
Planinska postojanka:
Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.
Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih
Še naprej strmo navzgor do cerkve in doma.
Ni opisa