Išči po točkah

Začetek: Izvir Sore

Konec: Izvir Sore

Razdalja: 32.8 km Čas hoje: 13 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 925 m Izvir Sore

Ni opisa
0.9 km, 30 minut Izvir Sore - V toru

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na ostrem ovinku zapustimo cesto in zavijemo desno po široki poti do bližnjega razpotja, na katerem se z desne priključi LPP z Lajnarja in Dravha. Široka pot se spusti po jv. pobočju Dravha. Desno pod potjo je smrekov, nad potjo bukov gozd. Strmina je kar precejšnja. Po 15 min. smo na razpotju: LPP zavije levo na cestno križišče in v Sorico.

višina: 1109 m V toru

Ni opisa

Opis:

Proti vrhu vedno večja strmina.

višina: 1461 m Dravh (razpotje)

Dvojčka Lajnar 1549 m in Dravh 1547 m sta za ozadje in zaslon Sorici. Do osvoboditve je bil Lajnar z zadaj stoječim Slatnikom 1598 m in Možicem 1602 m ter gornjim delom Soriške planine onstran italijanske meje, še sedaj so vidni ostanki utrdb. Razgled po Selški dolini in Baški dolini z okolnim hribovjem in na Spodnje Bohinjske gore.


0.4 km, 10 minut Dravh (razpotje) - Dravh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Vrnemo se na sedlo med Lajnarjem in Dravhom.

višina: 1544 m Dravh

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Dravh - Dravh (razpotje)

Opis:

Vrnemo se na sedlo med Lajnarjem in Dravhom.

višina: 1461 m Dravh (razpotje)

Dvojčka Lajnar 1549 m in Dravh 1547 m sta za ozadje in zaslon Sorici. Do osvoboditve je bil Lajnar z zadaj stoječim Slatnikom 1598 m in Možicem 1602 m ter gornjim delom Soriške planine onstran italijanske meje, še sedaj so vidni ostanki utrdb. Razgled po Selški dolini in Baški dolini z okolnim hribovjem in na Spodnje Bohinjske gore.


0.4 km, 20 minut Dravh (razpotje) - Lajnar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Spustimo se po smučišču do sedla med Lajnarjem in Dravhom.

višina: 1547 m Lajnar

Ni opisa
0.4 km, 0 minut Lajnar - Lajnar (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še malo, in že smo na vrhu Lajnarja. Tudi tukaj je postavljena železna kupola, enaka, kakor na Možicu. Ponudi se nam krasen pogled na Sorico.

višina: 1524 m Lajnar (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Spustimo se po grebenu do sedelca, kjer je drog s smernimi tablicami. Sem namreč pripelje tudi pot s Petrovega Brda.

višina: 1559 m Slatnik (razpotje)

Ni opisa
0.2 km, 10 minut Slatnik (razpotje) - Slatnik

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko se naužijemo razgleda gremo naprej proti Lajnarju, ki ga že vidimo pred seboj.

višina: 1606 m Slatnik

Ni opisa
0.2 km, 0 minut Slatnik - Vojašnica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1583 m Vojašnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1554 m Možic (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1442 m Šavnik (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Šavnik (razpotje) - Šavnik

Opis:

Počasi se spuščamo do sedla pod Šavnikom in ob smerokazu gremo desno na njegov vrh.  Ob poti nas ves čas spremlja gorsko cvetje.

višina: 1572 m Šavnik
Vrh:

Vrh Šavnika je izredno razgleden. Od tukaj je prekrasen razgled na Bohinjsko jezero, pod nami leži celotna bohinjska dolina, v ozadju Pokljuka in triglavsko pogorje, na drugi strani pa je Baška grapa s Podbrdom daleč spodaj, ter Cerkljansko hribovje.


0.5 km, 10 minut Šavnik - Šavnik (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Počasi se spuščamo do sedla pod Šavnikom in ob smerokazu gremo desno na njegov vrh.  Ob poti nas ves čas spremlja gorsko cvetje.

višina: 1442 m Šavnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1554 m Možic (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Možic (razpotje) - Možic

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo mimo vojašnice, dveh kavern in že smo pri ruševinah zgornje postaje tovorne žičnice, s katero so si Italijani pomagali pri gradnji obrambne linije in oskrbi vojakov, ki so linijo gradili in stražili mejo. Od nekdanje žičnice vodi okoli Slatnika udobna mulatera, vendar bomo mi šli naravnost na vrh, ki je oddaljen le nekaj minut.

Na vrhu spet naletimo na ostanke nekdanje meje. Žig je pritrjen na zidu nekdanjega zbiralnika za vodo.

višina: 1603 m Možic
Vrh:

Možic je že na daleč prepoznaven vrh zaradi mogočne železne kupole na njegovem vhu. Kupola in bunkerji ob njej so bili prav tako deli italijanskih utrdb ob nekdanji meji. Kupola sama tehta okoli 7 ton in kar težko si je predstavljati, kako so jo italijanski vojaki pripeljali na vrh.

Kupola je služila kot opazovalnica in v njej je bila straža vsak dan brez prestanka po 24 ur.


0.4 km, 10 minut Možic - Možic (razpotje)

Opis:

Gremo mimo vojašnice, dveh kavern in že smo pri ruševinah zgornje postaje tovorne žičnice, s katero so si Italijani pomagali pri gradnji obrambne linije in oskrbi vojakov, ki so linijo gradili in stražili mejo. Od nekdanje žičnice vodi okoli Slatnika udobna mulatera, vendar bomo mi šli naravnost na vrh, ki je oddaljen le nekaj minut.

Na vrhu spet naletimo na ostanke nekdanje meje. Žig je pritrjen na zidu nekdanjega zbiralnika za vodo.

višina: 1554 m Možic (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1583 m Vojašnica (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Naša obhodnica se lahko začne tukaj na Soriški planini, kot je opisano v vodniku, lahko pa jo začnete tudi na drugem izhodišču. Tukaj bomo opisali le pot, ki je opisana v vodniku. Začnemo torej na parkirišču na Soriški planini.

S parkirišča se odpravimo do Litostrojske koče in naprej ob vlečnici do smerne table z vrisanimi potmi. Mi bomo šli proti sedlu med Možicem in Slatnikom. Po ne preveč strmi poti pridemo v 45 minutah do nekdanje italijanske vojašnice. Prav tukaj je pred 2. svetovno vojno potekala Rapalska meja, določena leta 1920. Italija je mejo s takratno Kraljevino Jugoslavijo ves čas skoraj do začetka druge svetovne vojne načrtno utrjevala s takoimenovanim Alpskim zidom. Precej objektov te utrdbene linije bomo videli tudi ob naši poti. Vojašnica je sedaj zapuščena in v glavnem služi kot hlev za ovce, ki se poleti pasejo v okolici.

višina: 1303 m Koča na Soriški planini

Ni opisa

Opis:

Prečkamo parkirišče in pri ličnem smerokazu za Litostrojsko kočo opazimo smerokaz za Ratitovec. 

Ratitovec ni vrh, čeprav pogosto imenujemo Gladki vrh v bližini Krekove koče kar Ratitovec, ampak pomeni greben, ki se razprostira od Kremanta do Kosmatega vrha. Gremo torej najprej čez malo jaso in zatem v gozd. Ko pridemo do gozdne ceste opazimo, da se nam je z desne strani priključila še ena markirana pot. Ta se začne nekoliko nižje, kjer se od glavne ceste, ki vodi iz Sorice, odcepi makadamska cesta proti Danjarski planini (smerokaz). Mi gremo še nekaj časa po cesti, vendar pazimo, ker se naša pešpot odcepi v desno in nas pripelje po prijetnem smrekovem gozdu do križišča Mišji grunt. Do sem bi lahko prišli tudi po gozdni cesti, iz katere smo zavili na pešpot, vendar trasa po cesti ni markirana. Na Mišji grunt pripelje tudi nemarkirana, vendar dobro vidna pot iz Spodnjih Danj.

Na Mišjem gruntu zavijemo levo strmo po planinski stezi. Pot kmalu postane položnejša in prijetnejša za hojo. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

višina: 1512 m Kačji rob

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Kačji rob - Kremant

Opis:

Pot nadaljujemo tako, da se vrnemo do smerne tablice, ki nas opozarja na žig in od tam gremo naprej po markirani poti. Gremo še okrog grebena in že se znajdemo na čudoviti planini Zgornji Jirn. V zadnjem času se na njej le redko pojavi tudi pašna živina, vseeno pa bomo tukaj začutili gorsko idilo.

Pot nas vodi nekoliko navkreber in mimo nekaj vrtač do male jase v gozdu. Od tu pa se strmo povzpnemo na vrh Kremanta. Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa

Opis:

Lahko rečem, da pridemo v drug svet. Iz gozda, po katerem smo hodili kar nekaj časa, smo prišli na položen travnat greben, kjer lahko v resnici uživamo. Splačalo se je potruditi. Sprehajamo se po travnati preprogi, na gosto posejani z gorskim cvetjem. Splača se tukaj vzeti čas, se usesti v travo in uživati. Ko se spet odločimo z nadaljevanje poti, opazimo na enem izmed neizrazitih vršičkov približno na sredini grebena tik ob poti žig za Kremant.

Pot nas vodi naprej do majhnega sedla pod Altemavrom. Na tem sedlu se pridruži tudi markirana pot, ki pripelje iz Zgornjih Danj.

višina: 1627 m Altemaver (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gremo rahlo navkreber, toda prav hitro, še pred prvim bunkerjem, gremo naravnost po grebenu in ne levo okrog hriba.

Pri hoji po Ratitovcu bomo srečali bunkerje, vendar pa na Ratitovcu niso Italijanski bunkerji, ampak je te tukaj gradila tik pred drugo svetovno vojno vojska Kraljevine Jugoslavije. Po vodji teh operacij se ta linija imenuje Rupnikova linija. Načrtovana je bila kot obrambna linija po celotni meji z Italijo, vendar ni bila nikoli dokončno zgrajena, zaradi drugačnega načina bojevanja v 2. svetovni vojni pa tudi ni bila uporabljena za vojno delovanje. Tako se je sistem vsaj deloma dograjene strjene linije začel prav tu na Ratitovcu, linija pa je potem potekale preko Zalega Loga na Blegoš, čez Hotavlje na Žirovski vrh, preko Logatca in Cerknice proti Reki oziroma Sušaku. Na Ratitovcu niso gradili velikih utrdb, zgradili pa so samo na področju Ratitovca 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, enega na sedlu Vratca, enega na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.

Ko pridemo na vrh, smo na najvišji točki naše poti. Pot nas naprej vodi tik po grebenu, kjer je potrebno kar nekaj previdnosti. V globini, globoko pod nami vidimo vasi Torka in Ravne, ki sta se stisnili na koščku nekoliko položnejšega sveta na nekakšni mali terasi.

višina: 1676 m Altemaver
Vrh:

JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100 m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver, 1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči, brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode. Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.

Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih pomnikov iz NOB.

RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček, čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi, med ptiči pa ruševci.

Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje, zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni. Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.



Opis:

Pot se spusti proti sedlu med Altemavrom in Gladkim vrhom, pred seboj zagledamo Krekovo kočo, naš končni cilj.

višina: 1625 m Ratitovec (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Pri dveh velikih mlakah za napajanje živine nas smerokaz usmeri levo na planino Pečana.

Po markirani poti se lagodno spuščamo v široko dolino, poraslo z mehko planinsko travo. Če hodimo poleti, nas bo celo pot spremljalo pozvanjanje kravjih zvoncev. Ko pridemo do pašnika v dolini, se še nekoliko spustimo tako, da pridemo do staj na planini Pečana. Tam je tik ob poti žig.

višina: 1471 m Planina Pečana

Ni opisa

Opis:

Ko smo žigosali dnevnik in se razgledali po planini, gremo 5 do 10 minut nazaj po poti, kjer smo pravkar prišli. Ob tabli, ki označuje pot do Krekove koče pa gremo naravnost po dobro vidni poti, ki je tudi ostanek Rupnikove linije, ves čas v smeri doline.

Proti koncu doline gremo tudi del poti po gozdu, toda kmalu pridemo na sedlo Vratca. Če se obrnemo nazaj, se nam ponudi eden najlepših razgledov na Triglav in njegove sosede.

višina: 1516 m Vratca (Ratitovec)

Ni opisa

Opis:

Na razpotju gremo levo, mimo delno porušenega bunkerja, v smeri planine Klom. Rahlo se spustimo in se takoj za tem spet dvignemo do sedla, kjer pridemo na novo gozdno pot. Takoj za sedlom zavijemo levo s ceste na markirano stezico in se po njej spustimo do planine Klom. Tik preden pridemo do pastirske koče, naletimo na žig.

višina: 1492 m Planina Klom

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Planina Klom - Vratca (Ratitovec)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju gremo levo, mimo delno porušenega bunkerja, v smeri planine Klom. Rahlo se spustimo in se takoj za tem spet dvignemo do sedla, kjer pridemo na novo gozdno pot. Takoj za sedlom zavijemo levo s ceste na markirano stezico in se po njej spustimo do planine Klom. Tik preden pridemo do pastirske koče, naletimo na žig.

višina: 1516 m Vratca (Ratitovec)

Ni opisa

Opis:

Na sedlu gremo levo na Kosmati vrh, ki ga že vidimo pred seboj. Pot ni zelo vidna, vendar je orientacija enostavna. Med redkimi smrekami moramo priti na vrh, kjer se nam odpre veličasten pogled. Proti zahodu lahko opazujemo celoten greben, ki smo ga pravkar prehodili. Za njim so Julijske Alpe, proti severu vidimo veličasten greben Karavank, sledijo jim Kamniške in Savinjske Alpe na vzhodu, ter globoko spodaj Selška dolina. Proti jugu pa nam je skoraj na dotiku roke Blegoš in malo naprej Porezen. 

Z nekoliko domišlije lahko ugotovimo, zakaj se vrh, na katerem stojimo, imenuje Kosmati in tisti pred nami Gladki. Kosmati vrh je skoraj do vrha poraščen z redkimi smrekami, Gladki vrh pa je gol.

višina: 1642 m Kosmati vrh

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Kosmati vrh - Vratca (Ratitovec)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na sedlu gremo levo na Kosmati vrh, ki ga že vidimo pred seboj. Pot ni zelo vidna, vendar je orientacija enostavna. Med redkimi smrekami moramo priti na vrh, kjer se nam odpre veličasten pogled. Proti zahodu lahko opazujemo celoten greben, ki smo ga pravkar prehodili. Za njim so Julijske Alpe, proti severu vidimo veličasten greben Karavank, sledijo jim Kamniške in Savinjske Alpe na vzhodu, ter globoko spodaj Selška dolina. Proti jugu pa nam je skoraj na dotiku roke Blegoš in malo naprej Porezen. 

Z nekoliko domišlije lahko ugotovimo, zakaj se vrh, na katerem stojimo, imenuje Kosmati in tisti pred nami Gladki. Kosmati vrh je skoraj do vrha poraščen z redkimi smrekami, Gladki vrh pa je gol.

višina: 1516 m Vratca (Ratitovec)

Ni opisa

Opis:

Le nekaj minut bomo še v gozdu, potem pa se začne strma pot tik nad pečino, imenovano Divji rob. Pogled navzdol proti Razoru je čudovit.

Če pa pogledamo v smeri naše poti, nas sicer nekoliko zaboli vrat, ker je pot zares strma, ampak tolaži nas misel, da smo že skoraj na koncu in da je narava prelepa.

Še malo in že smo na Gladkem vrhu. Razgledna tabla nam razkrije, kje je kaj.

višina: 1665 m Gladki vrh (Ratitovec)
Vrh:

Z Gladkega vrha, je prostran razgled. Na v. vidimo v bližini Križnogorsko sleme in spodnji del Selške doline. Proti jv. se dvigajo nad Selško dolino vrhovi Loškega pogorja: Lubnik, Stari in Mladi vrh, Koprivnik in Blegoš; za Lubnikom vidimo Sorško polje, Ljubljansko kotlino in Posavsko hribovje, za Koprivnikom pa se v daljavi kaže Snežnik. Na j. ratitovškem pobočju sta vasici Torka in Ravne. Z. od Blegoša se dvigata Črni vrh in Porezen. Na z. strani se pred nami širi sleme Ratitovca z vrhovoma Altemaver in Kremant, malo naprej vidimo Lajnar, Slatnik in Možic nad Soriško planino, potem pa proti z. venec Spodnjih Bohinjskih gora od Črne prsti prek Rodice in Vogla do Bogatina. Posebno lep pogled je proti sz. prek Jelovice in Pokljuke na Julijce s Triglavom. Na s. zapirajo obzorje Karavanke in Kamniške Alpe.



Opis:

Tukaj gremo naravnost v smeri Gladkega vrha.

V Krekovi koči Vas bodo prijazno sprejeli. Lahko se boste odpočili, osvežili in okrepčali, lahko boste tudi prenočili. Če ste žigosali vseh 12 kontrolnih točk, lahko daste dnevnik v potrditev in boste kot znak priznanja za pravkar opravljeno pot prejeli še spominsko značko.

višina: 1644 m Krekova koča na Ratitovcu
Planinska postojanka:

Koča stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp. Prvo kočo je zgradila Selška podružnica SPD in jo odprla 9. avgusta 1925; imenovali so jo Krekova koča po dr. Janezu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je rad zahajal na Ratitovec. Med NOB je bila koča 1. maja 1943 požgana. Na starih temeljih je PD Železniki postavilo novo kočo in jo odprlo 18. julija 1954. Leta 1968 so zgradili prizidek.  Leta 1987 je bil zgrajen sanitarni prizidek z zimsko sobo. V bivaku na sedelcu, 200m niže od koče, so leta 1990 uredili zimsko sobo z ležišči. V zadnjih letih je koča dobila elektriko in bila tudi temeljito obnovljena in posodobljena. Koča je običajno odprta od sredine junija do sredine septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, razen če je slabo vreme.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 19 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; prvi gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; voda kapnica, elektrika, mobitel. V bivaku so v zimski sobi 4 ležišča, štedilnik, miza in klopi.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po poti do koče.

višina: 1625 m Ratitovec (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Ratitovec (razpotje) - Altemaver

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot se spusti proti sedlu med Altemavrom in Gladkim vrhom, pred seboj zagledamo Krekovo kočo, naš končni cilj.

višina: 1676 m Altemaver
Vrh:

JELOVICA je zakrasela alpska planota med Kropo, Kamno Gorico in Lancovim na s., Savo Bohinjko na z. in Selško Soro na j. Na s. strani je visoka od 1000–1100 m, na j. pa od 1200–1400 m. Najviše se vzpne na območju Ratitovca (Altemaver, 1678 m), ki je strm rob planote. Jelovica je zgrajena iz apnencev in triasnih dolomitov. Poraščena je z obširnimi gozdovi, ki so jih ponekod izsekali in tam uredili planine za pašo živine. Med gozdovi so številne kraške vrtače, kotliči, brezna in podzemne jame, pa tudi suhe doline. Ponekod so šotna barja, ki so ostanki ledeniških jezer. Kjer so tla neprepustna, opazimo tudi površinske vode. Planota je prepredena z gozdnimi cestami. Naselja so ob vznožjih, le nekaj jih je na pobočjih. Nekoč so na Jelovici kopali železovo rudo za fužine v Kropi in Železnikih, razvito pa je bilo tudi oglarstvo.

Jelovica je bila pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Na planoti je bilo ustanovljenih nekaj partizanskih enot in partizani so tam bojevali več hudih bitk. TV pelje po planoti mimo številnih pomnikov iz NOB.

RATITOVEC je v. skrajnik Spodnjih Bohinjskih gora, nanje se na z. navezuje prek Bohinjskega sedla pri Soriški planini, obenem pa tvori visoki rob gozdnate planote Jelovica na njeni j. strani, ki se strmo vzdiguje nad Selško dolino med Železniki in Sorico. Je tudi najvzhodnejša gora Julijskih Alp. Ratitovec je zgrajen iz dachsteinskega apnenca. Dolgo, večinoma travnato glavno sleme, se vleče v smeri vzhod—zahod in le malo valovi. V tej smeri se nad slemenom dvigajo neizraziti vrhovi Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), najvišji Altemaver (1678 m) in Kremant (1658 m), Pod j. robom slemena so strme pečine, pod njimi pa se na višini ok. 1000 m razteza terasa, na kateri so vasice Podlonk, Prtovč, Torka, Zabrdo in Zgornje Danje. Položnejša pobočja pod teraso proti Selški dolini so porasla z mešanim gozdom. Na travnatih slemenih je razširjena alpska flora, tod med drugim rastejo planinski kosmatinec, alpska lanika, bleščeči grintavec, dlakavi sleč, Clusijev svišč, alpski zvonček, čašasti sviščevec, črna murka, panonski svišč in druge vrste, na pečevnatem robu pa rasteta lepi jeglič in planika. Na Ratitovcu živijo od divjadi tudi gamsi, med ptiči pa ruševci.

Ratitovec ima zanimivo zgodovino. V 13. stoletju so freisinški škofje, zemljiški gospodje iz Škofje Loke, naselili v te kraje Tirolce, ki so izkrčili teraso in prisojna pobočja na j. strani ter jih začeli obdelovati. Vrhovom in zemljiščem so dali nemška imena, ki so se popačena obdržala do današnjih dni. Ohranjena so tudi mnoga nekdanja rodbinska imena.


0.3 km, 0 minut Altemaver - Altemaver (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Gremo rahlo navkreber, toda prav hitro, še pred prvim bunkerjem, gremo naravnost po grebenu in ne levo okrog hriba.

Pri hoji po Ratitovcu bomo srečali bunkerje, vendar pa na Ratitovcu niso Italijanski bunkerji, ampak je te tukaj gradila tik pred drugo svetovno vojno vojska Kraljevine Jugoslavije. Po vodji teh operacij se ta linija imenuje Rupnikova linija. Načrtovana je bila kot obrambna linija po celotni meji z Italijo, vendar ni bila nikoli dokončno zgrajena, zaradi drugačnega načina bojevanja v 2. svetovni vojni pa tudi ni bila uporabljena za vojno delovanje. Tako se je sistem vsaj deloma dograjene strjene linije začel prav tu na Ratitovcu, linija pa je potem potekale preko Zalega Loga na Blegoš, čez Hotavlje na Žirovski vrh, preko Logatca in Cerknice proti Reki oziroma Sušaku. Na Ratitovcu niso gradili velikih utrdb, zgradili pa so samo na področju Ratitovca 11 bunkerjev - pet vzdolž grebena Kremant - Altemaver, dva bunkerja tik pod Gladkim vrhom, enega na sedlu Vratca, enega na grebenu proti Kosmatemu vrhu in dva nad sedlom Povden.

Ko pridemo na vrh, smo na najvišji točki naše poti. Pot nas naprej vodi tik po grebenu, kjer je potrebno kar nekaj previdnosti. V globini, globoko pod nami vidimo vasi Torka in Ravne, ki sta se stisnili na koščku nekoliko položnejšega sveta na nekakšni mali terasi.

višina: 1627 m Altemaver (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Prispemo na travnato sleme med Kremantom in Altemavrom, kjer se pridruži poti s Soriške planine.

višina: 1577 m Altemaver (pobočje)

Ni opisa
0.6 km, 20 minut Altemaver (pobočje) - Kremant

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od tod se vzepnjamo po pobočju.

višina: 1653 m Kremant

Ni opisa
5.2 km, 1 ura 30 minut Kremant - Rotek (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti pridemo v vasico z značilnimi v vrsto postavljenimi domačijami v zavetnem kotu. lz vasice se pot dviga po strmem gozdnatem pobočju in pripelje na senožeti na planini Jiren in naprej proti Kremantu.

višina: 967 m Rotek (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Rotek (razpotje) - Izvir Sore

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti nekaj minut navzgor do odcepa lokalne ceste v Zgornje Danje (1180 m).

višina: 925 m Izvir Sore

Ni opisa