Išči po točkah

Začetek: Nova Štifta

Konec: Dobrna

Razdalja: 132.5 km Čas hoje: 40 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 621 m Nova Štifta

NOVA ŠTIFTA, 622 m, 6 preb., je majhna vasica s frančiškanskim samostanom in veliko cerkvijo na planem hribu pod strmim gozdnatim pobočjem Travne gore. Vasica je znana po mogočni baročni cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki je bila zgrajena od leta 1641 do 1671. Zunaj jo obdaja pokrit arkadni hodnik, znotraj pa se boči 20 m visoka kupola. V cerkvi so trije zlati oltarji, okrašena prižnica, v glavnem oltarju pa je veličastna podoba Marijinega vnebovzetja. Tik pod cerkvijo je kapela sv. Jožefa, ki jo je poslikal Matej Langus, ob njej pa partizanski grob. Ob samostanu rasteta velikanski lipi, stari več kot 350 let. Večja je visoka 25 m in obsega 815 cm; v njeni krošnji je utica, do katere vodijo stopnice. Pod lipo je miza s klopmi, na katerih lahko počivamo. Ob bližnjem razpotju je spomenik padlim borcem NOV.


2.5 km, 40 minut Nova Štifta - Jurjevica

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V središču vasi Jurjevica je razpotje. Stranska cesta na desno gre v v. del vasi Na Hribu, kjer stoji baročna cerkev sv. Križa, zgrajena leta 1659, glavna cesta pa na levo v z. del Na Brinju, kamor pelje tudi TV. Kmalu smo pri nekdanji tovarni, na kateri je spominska plošča desetim borcem NOV in 16 žrtvam fašizma. Jurjevica je bila med NOB delno požgana. Še nekaj korakov naprej je nasproti hiše Jurjevica 51 novo razpotje: desna cesta se zvije navzdol do regionalne ceste Žlebič-Sodražica, TV pa nadaljuje po levi, ki pelje v Kot pri Ribnici. Asfaltirana cesta se zložno vzpenja mimo po večini novih hiš Na Brinju, kjer je tudi trgovina Brinje. Prva hiša za trgovino ima že tablico Kot pri Ribnici 1. Za hišo Kot 4 zavijemo z asfaltirane ceste po gozdni cesti do bližnje kapele sv. Antona, od koder se po kolovozu spustimo v dolino potoka Ravnodolščica. Ves čas imamo pred seboj cerkev pri Novi Štifti. Prečkamo potok in gremo do križa pri bližnji hiši Ravni Dol 1 ob asfaltirani cesti v Ravni Dol. Pri križu stopimo na stezo, po kateri gremo 15 min. precej strmo po travniku, potem po gozdni poti do cerkve in samostana. Od razpotja v središču Jurjevice je 45 minut.

višina: 542 m Jurjevica

JURJEVICA, 540 m, 227 preb., je razpotegnjena obcestna vas na položnem hrbtu med Ribniško dolino na v. in dolino Bistrice na sz. Iz vasi je lep razgled na vso Ribniško dolino, na Malo goro in Kočevski rog v ozadju ter na Veliko goro. V vasi so trgovina, gostilna in nekaj manjših podjetij. Kraj je bil prvič omenjen leta 1405. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, precej pa je zaposlenih v Ribnici.


1.8 km, 30 minut Jurjevica - Bračevica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 541 m Bračevica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 508 m Tentera (razpotje)

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 10 minut Tentera (razpotje) - Ortnek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Ortnek

Ni opisa
2.9 km, 1 ura 20 minut Ortnek - Vrh pri Poljanah

Opis:

Po Ribniški planinski poti iz Ortneka na Grmado.

višina: 831 m Vrh pri Poljanah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na prisojni strani tik pod Kamnim vrhom (783 m), ki ga domačini imenujejo Kamen vrh. Obdaja jo redek bukov gozd. Kamni vrh je drugi najvišji vrh hribovitega kraškega sveta v severozahodnem podaljšku Male gore med Dobrepoljsko dolino na vzhodu, dolino Rašice na severu in magistralno cesto Velike Lašče-Ortnek na jugozahodni strani. PD Dobrepolje je sprejelo sklep o gradnji koče na ustanovnem občnem zboru 17. decembra 1989. Graditi so začeli leta 1990, kočo pa so popolnoma dokončali in opremili leta 1993. Ob navzočnosti velikega števila krajanov so jo slovesno odprli 22. avgusta 1993. Zgradili so jo s prostovoljnim delom članov PD in ob pomoči krajanov. Zasnovana je tako, da jo bodo lahko razširili. PD Dobrepolje načrtuje, da bodo na vrhu postavili razgledni stolp.Koča je odprta ob nedeljah in praznikih ter po dogovoru. Postrežejo s toplimi napitki ter pijačami. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, na klopeh pred kočo pa 100; na skupnem ležišču je 8 ležišč; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; vodo dovažajo; električno razsvetljavo omogoča fotovoltaični generator.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 466 m Podpeč

Ni opisa
11.6 km, 3 ure 10 minut Podpeč - Krka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 266 m Krka

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Krka - Gradiček

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Prva etapa

  1. Železniška postaja Višnja Gora
  2. Stari grad nad Višnjo Goro
  3. Pristava, vas
  4. Zavrtače, vas
  5. Hotel na Polževem in gotska cerkev sv. Duha
  6. Male vrhe, vas
  7. Razvaline gradu Roje
  8. Kmetija Kaščar (blizu razvalin gradu Kravjek, nekoč Weineck ali pot mimo ribnika Laškovec
  9. Cerkev z grobom viteza Foedransberga
  10. Oslica, vas
  11. Jurčičeva domačija na Muljavi

Druga etapa

  1. Muljava
  2. Potok, vas
  3. Lovska koča
  4. Znojile
  5. Trebnja Gorica
  6. Krška jama (izvir reke Krke)
  7. Gradiček, vas
  8. Krka, vas
višina: 276 m Gradiček

GRADIČEK, 280 m, 23 preb. Obcestna vas leži v zatrepu doline Krke v neposredni bližini kraškega izvira reke Krka pod Krško jamo na s. in kraškega izvira potoka Poltarica na j. strani vasi. Poltarica se že po 300 m izliva v Krko. Vas je dobila ime po že davno propadlem gradu, ki je stal na Gazdniku nad vasjo in je bil prvič omenjen leta 1062. Na njem so gospodarili vrhkrški gospodje. Leta 1437 ga je porušil Jan Vitovec; pozneje so ga obnovili, vendar je bil že v Valvasorjevem času zapuščen.



Opis:

Nekaj korakov od Hočevarjeve domačije je razpotje: desna pot vodi k izviru Krke, po levi asfaltirani cesti pa TV zavije navzgor.

višina: 287 m Izvir Krke (razpotje)

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 10 minut Izvir Krke (razpotje) - Muljava

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot vodi mimo izvira Krke. Krka izvira pod strmo polkrožno steno kot značilen kraški izvir. Tam je tudi vhod v približno 250 m dolgo Krško jamo, v kateri so našli ostanke iz mlajše kamene dobe. Ob koncu rova je 50 m dolgo jezero, v katerega pritekajo predvsem vode z Radenskega polja. Jama je odprta za ogled, razen ob izdatnih padavinah, ob katerih voda bruha tudi iz jame. Po pripovedi pisatelja Josipa Jurčiča v povesti Jurij Kozjak so se domačini zatekali v jamo ob turških vpadih.

višina: 329 m Muljava

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 10 minut Muljava - Ivančna Gorica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Ivančna Gorica - Stična

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 355 m Stična

V Stični si velja ogledati znameniti cistercijanski samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori gospodov Višnjegorskih. Samostan in cerkev sta pomemben umetnostnozgodovinski spomenik. Doživela sta mnogo prezidav in povečav. Cerkev je v jedru še ohranila romansko obliko; prvo prezidavo ok. leta 1483 je doživela v gotiki, v začetku 17. stoletja pa so jo preuredili v baročnem slogu. V cerkvi je več odličnih oltarnih slik iž 18. stol. , križev pot iz leta 1766 je delo Fortunata Berganta, več renesančnih in baročnih nagrobnikov, pod baročnim korom pa renesančna nadgrobna freska iz leta 1482. Okoli dvorišča je križni hodnik, ki so ga sredi 13. stol. križnorebrasto obokali, s freskami pa okrasili v 14. in 15. stol. Pri vhodu v cerkev je vzidan figuralni nagrobnik Pankracija Turjaškega iz poznega 15. stol. Obok v. stolpa ima bogato štukaturo iz leta 1620. Samostanski kompleks je bil dokončan v 18. stol. V samostanu hranijo zbirko starih slik, v njem je tudi bogata knjižnica. Samostan je bil ves čas svojega obstoja gospodarsko in kulturno središče. Znan je Stiški rokopis, ki vsebuje več slovenskih besedil v latinski rokopisni knjigi iz okoli 1428 in okoli 1440. Iz glasbene šole, ki je delovala od 1593 do 1784, je izšel skladatelj Jakob Petelin-Gallus.



Opis:

Iz Stične (357 m). Od AP po cesti mimo trgovine, po desni strani do križišča, kjer zavijemo desno po cesti, ki se spremeni v kolovoz, do križišča kolovozov, kjer se priključimo poti iz Ivančne Gorice.


Ni opisa

Opis:

Kažipot na križišču pokaže proti severu, nadaljujemo po kolovozu proti koči.

višina: 437 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po gozdni poti se vzpnemo na jaso in do koče.

Vrh:

GRADIŠČE, 519 m, je hrib na j. delu Metnajske planote med Stiškim kotom in Šentviško kotlinico, ki pripada Dolenjskemu krasu in Dinarskemu gorskemu sistemu. Površje planote sestoji iz apnenca in dolomita ter je prekrito z rdečo prstjo; na njem se pojavljajo kraške ponikve in vrtače. Na planoti se vrstijo zaobljene kope, hrbti in ploščati, skoraj ravni vrhovi, vmes pa so polja in travniki. Gradišče je poraščeno z mešanim gozdom, le vrh je travnat. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1250. Sedanja cerkev je barokizirana, leta 1675 so ji prizidali kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar iz leta 1705 ima še podobo »zlatega oltarja« 17. stoletja. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi, ohranjeni so še ostanki srednjeveškega tabora. Ob vznožju na z. strani vrha je jama Katujški ali Brezovški kevdrc, ki jo opisuje Josip Jurčič v Spominih na deda pod naslovom »Jama, po kateri se pride na oni svet«. V bližnjem Malem Borštu je ok. 30 m globoka Šimankova ali Lavričeva jama z jezerom, iz katerega izvira voda v km oddaljenemu Viru. V okolici je več kraških jam.


Planinska postojanka:

Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 m) tik pod njegovim vrhom, v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi. PD Šentvid pri Stični je na občnem zboru leta 1987 sklenilo, da prevzame od Avto-moto društva Šentvid nekdanjo Lavričevo lovsko kočo na Gradišču z namenom, da jo obnovi in sposobi za planinske namene. Z delom so začeli jeseni 1987, ko so obnovili ostrešje in ga prekrili z novo streho. V naslednjih dveh letih so pod ostrešjem postavili leseno kočo in jo opremili. Uredili so okolico, postavili mize in klopi, zgradili klet in zunanje sanitarije. Kočo so odprli 1. maja 1990 in jo poimenovali "Lavričeva koča po Jožetu Lavriču ( 1898-1967), podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikem ljubitelju narave, lovcu in ustanovitelju Lovske družine v Šentvidu pri Stični. Koča je odprta ob nedeljah in praznikih od 8. ure do večera. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilnica s točilnim pultom; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; prenočišč ni; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, voda kapnica, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 671 m Pristava nad Stično

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Pristava nad Stično - Gradišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 642 m Gradišče

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Gradišče - Kos

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 536 m Kos

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Kos - Rupa (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 555 m Rupa (razpotje)

Ni opisa
5 km, 1 ura 40 minut Rupa (razpotje) - Bogenšperk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 424 m Bogenšperk

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 248 m Šmartno pri Litiji

Ni opisa
2 km, 30 minut Šmartno pri Litiji - Litija

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 237 m Litija

Ni opisa
7.2 km, 2 uri Litija - Smrtnica (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Smrtnica (razpotje)

Ni opisa
3.6 km, 1 ura Smrtnica (razpotje) - Renke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Renke

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Renke - Zagorje ob Savi (Prusnik)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 220 m Zagorje ob Savi (Prusnik)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Zasavska reber

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 272 m Trbovlje (tržnica)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 302 m Trbovlje (Golovec)

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 40 minut Trbovlje (Golovec) - Vrhar

Opis:

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici. Po cesti sprva precej navzgor; kmalu zaobidemo po z. strani razgledni vrh Za vrhom (1034 m) oziroma Križko planino; cesta se zravna in po j. strmem travnatem pobočju Homiča (1082 m) približa vznožju vršine Mrzlice. Zapustimo cesto in se po bližnjici povzpnemo do doma. lz Trbovelj 2 h 30.

višina: 725 m Vrhar

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Vrhar - Vrhar (razpotje)

Opis:

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici.

višina: 822 m Vrhar (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Sprva zložni vzpon postane bolj strm, iz iglastega pa pridemo v bukov gozd. Kmalu po priključku poti iz Trbovelj zavijemo s ceste desno na bližnjico po grebenu nad cesto, že po 5 min. pa smo spet na cesti. Pred nami je strm travnat vrh Za vrhom (1034 m). Cesta začasno spremeni smer zahod-vzhod in zložneje zavije okoli travnatega vrha. Prelep pogled se odpre proti s. na Savinjsko dolino, na bližnje hribe Golavo, Reško planino z Marija Reko, Sveto planino in Čemšeniško planino ter od Uršlje gore prek Smrekovca do Kamniško-Savinjskih Alp z Raduho in Ojstrico. Ko premagamo strm klanec, pridemo iz gozda na Kriško planino, tam pa se nam pridruži označena planinska pot iz Prebolda.

višina: 976 m Za Vrhom (razpotje)

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 30 minut Za Vrhom (razpotje) - Oplaznik (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo mimo Uplaznika navzgor po stezi do ceste ter po njej zložno na jaso z lovsko kočo na s. strani Golave (836 m). lz Prebolda 1 h 15. Od lovske koče se po kolovozu zložno vzpnemo na sleme na sv. strani Golave, kjer je razpotje: desno na Golavo, naravnost na Mrzlico, levo na Hom. Precej ravna pot zaobide po v. gozdnatem pobočju vrh Golave ter pripelje na piano do samotne kmetije Na Golavi. Po kolovozu gremo do Kočeta, opuščene domačije na planem prevalu med Golavo in Homičem. Strma pot se dviga v ključih po s. slemenu Homiča ter nas privede na konec gozdne ceste in naprej na razgledno Vrharjevo planino. Na njenem zgornjem koncu mimo visoke preže levo na kolovoz in po njem na cesto.

višina: 673 m Oplaznik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 410 m Kolja (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 388 m Baloh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Šempetra v Savinjski dolini skozi Matke do Počivalnika, 2 h.

višina: 283 m Šešče pri Preboldu

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Šempetra v Savinjski dolini skozi Matke do Počivalnika, 2 h.


Ni opisa
5.6 km, 1 ura 30 minut Šempeter v Savinjski dolini - Polzela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Polzela

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 10 minut Polzela - Premkov vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 426 m Premkov vrh

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Premkov vrh - Korber

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 383 m Korber

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Korber - Kadunec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 426 m Kadunec

Ni opisa
2.7 km, 50 minut Kadunec - Jama Pekel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 304 m Jama Pekel

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Jama Pekel - Pogorišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 430 m Pogorišče

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Pogorišče - Sv. Jedert

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 360 m Sv. Jedert

Ni opisa
2.7 km, 40 minut Sv. Jedert - Velika Pirešica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 293 m Velika Pirešica

Ni opisa
4 km, 1 ura 30 minut Velika Pirešica - Šentjungert (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 496 m Šentjungert (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji tik pod vrhom hriba Gora (569 m) v hribovitem svetu, ki na severni strani obroblja spodnji del Savinjske doline. Šentjungert se imenuje razloženo naselje na pobočju in ob vznožju hriba. Na vrhu Gore je cerkev sv. Kunigunde, ki je bila zgrajena v drugi polovici 14. stoletja. Ker na Savinjski poti med Resevno in Goro Oljko ni bilo planinske postojanke, sta se PD Žalec in njegova planinska skupina v Krajevni skupnosti Galicija odločila, da vzameta v najem mežnarijo, ki stoji malo pod cerkvijo in jo preuredita v planinsko postojanko. Zgradba je bila leta 1988 popolnoma obnovljena, ohranila pa je nekdanji videz. Planinski dom so svečano odprli 16. oktobra 1988.Dom je odprt ob nedeljah in praznikih; ob posebnih priložnostih in po dogovoru ga odprejo tudi ob drugem času.V dveh gostinskih prostorih je 50 sedežev, pri mizah pred domom pa 30; na dveh skupnih ležiščih je 20 ležišč; poljsko stranišče, umivalnica z mrzlo vodo; glavni gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 482 m Lanšperg

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Lanšperg - Dobrna

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 358 m Dobrna

Ni opisa