Išči po točkah

Začetek: Ljubljana (Sv. Jakob)

Konec: Brezova Reber pri Dvoru

Razdalja: 67.4 km Čas hoje: 19 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 292 m Ljubljana (Sv. Jakob)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 292 m Robbov vodnjak

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Robbov vodnjak - Pot na Golovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 302 m Pot na Golovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 394 m Črni hrib (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po Golovcu proti zahodu.

višina: 434 m Črni hrib (Golovec)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot po Golovcu je dobro označena in nas pripelje do vrha Črni vrh.

višina: 425 m Mazovnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 449 m Mazovnik

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Mazovnik - Katrca (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Katrca (razpotje)

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 10 minut Katrca (razpotje) - Molnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Molnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 468 m Pleše (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Pleše (razpotje) - Pleše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 431 m Pleše

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Pleše - Šmarje - Sap

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 352 m Šmarje - Sap

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 10 minut Šmarje - Sap - Grosuplje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 334 m Grosuplje

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 10 minut Grosuplje - Višnja Gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 357 m Višnja Gora

VIŠNJA GORA, 384 m, 668 preb. Starodavno mestece leži na podolgovatem pomolu pod Starim gradom (508 m), novejši del naselja pa leži ob vznožju pomola ob potoku Višnjica in na s. strani avtomobilske ceste Ljubljana–Novo mesto. Kraj je bil naseljen že v daljni preteklosti. Na Starem gradu je bilo keltsko in rimsko taborišče, mimo je peljala rimska cesta Emona–Neviodunum. V srednjem veku je bil predhodnik Višnje Gore Stari trg; naselje je bilo v dolini in je bilo omenjeno že v 12. stol. Že leta 1294 je imel trg svojega sodnika, deželno sodišče pa je bilo prvič omenjeno leta 1308. Tržani so se zaradi grožnje turških vpadov v drugi polovici 15. stol. preselili na pomol nad dolino in tam je nastala Višnja Gora. Leta 1478 je bila razglašena za mesto, potem pa so okoli nje zgradili obzidje. Višnja Gora je postala pomembna vojaška postojanka. V mestu sta se razvili trgovina in obrt. Obrtniki so se združevali v cehe, najstarejšega so leta 1512 ustanovili kovači in nožarji. Prva šola je bila ustanovljena že leta 1554.

Na Starem gradu nad mestom so razvaline višnjegorskega gradu, ki ga je v prvi polovici 11. stol. zgradila domača plemiška družina Breže - Seliška. Iz tega rodu je izšel rod višnjegorskih gospodov, ki so leta 1136 omenjeni kot ustanovitelji stiškega samostana, leta 1154 pa kot lastniki Višnjegorskega gradu. Najbolj znana sta Žiga Višnjegorski, ki je leta 1529 pogumno branil Dunaj pred Turki, in Friderik Višnjegorski, ki je leta 1575 pri Budačkem padel skupaj s Herbertom Turjaškim v bitki s Turki. Ti so njuni glavi zmagoslavno nosili v sprevodu po Carigradu. V 16. stol. je postala Višnja Gora pomembna poštna postaja med Ljubljano in Karlovcem; to je bila vse do leta 1894, ko je bila zgrajena železniška proga. Leta 1666 so grad in posestva postala last turjaških grofov, leta 1778 pa so v dolini sezidali nov dvorec, v katerem je zdaj vzgojnoizobraževalni zavod.

Simbol mesta je na verigo priklenjen polž. O njem pripovedujejo veliko šaljivih zgodb. Legenda pa pravi, da je v srednjem veku neka bogata Benečanka podarila višnjegorskemu gospodu v zahvalo, ker ji je rešil sina, veliko zlato in z dragulji okrašeno polževo lupino.
Župnijska cerkev sv. Tilna stoji na pokopališču tik nad avtomobilsko cesto. Prvič je bila omenjena leta 1450; v 17. stol. je bila predelana v baročnem slogu. Oltarne slike so delo slikarjev Gašperja Götzla in Mateja Langusa. Podružnična cerkev sv. Ane v poznogotskem slogu je bila zgrajena po preselitvi naselja na pomol leta 1478, leta 1703 pa so jo povečali in obokali. Na Mestnem trgu je lep vodnjak s kipom J. V. Valvasorja.

Nemci so Višnjo Goro bombardirali 22. septembra 1943, ko so začeli veliko ofenzivo na osvobojeno ozemlje. Partizani so konec oktobra 1943 požgali šolo in sodišče, da bi tako onemogočili naselitev nemških vojakov. Spomenik na Mestnem trgu spominja na padle borce in žrtve fašizma.

Višnja Gora zdaj nima več takega pomena, kot ga je imela nekdaj. Tudi ni več mesto, ostalo pa je krajevno središče za bližnje vasi. V njej so osnovna šola, pošta, več trgovin in gostiln ter nekaj obrtnih delavnic in manjših podjetij. Precej ljudi je zaposlenih v Ljubljani.

V Višnji Gori je 37 let živel pripovednik Janez Cigler (1792–1869), znan po tem, da je leta 1836 napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči. Njegov nagrobnik je vzidan v zunanjo steno župnijske cerkve.


5.9 km, 1 ura 30 minut Višnja Gora - Ivančna Gorica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 457 m Sela pri Šumberku

Ni opisa
11.1 km, 3 ure 20 minut Sela pri Šumberku - Vrhtrebnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Vrhtrebnje

Ni opisa
3.8 km, 1 ura Vrhtrebnje - Šmaver

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 378 m Šmaver

Ni opisa
4.9 km, 1 ura 10 minut Šmaver - Celevec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 198 m Celevec

Ni opisa
2.2 km, 50 minut Celevec - Dom na Frati

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 343 m Dom na Frati

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 405 m Brezova Reber pri Dvoru

Ni opisa