Išči po točkah

Začetek: Šentjur pri Celju

Konec: Logarska dolina

Razdalja: 102 km Čas hoje: 30 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 257 m Šentjur pri Celju

Ni opisa

Opis:

S centra pri semaforiziranem križišču glavnih cest po cesti Leona Dobrotinška čez progo in čez reko Voglajno.

višina: 257 m Podgorje pod Resevno

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 30 minut Podgorje pod Resevno - Resevna sedlo

Opis:

Na križišču gremo desno v primestno naselje Hruševec do kapelice. Tu se odcepi cesta desno skozi vas Kranjčico, pot pa nadaljujemo levo ob potoku skozi redko naseljeno vas Šibenik. Ko prispemo v gozd, lahko izbiramo strmo (desno) ali položno pot (levo). Ob položni poti levo se strmo dviga skala, na kateri občasno vadijo alpinisti. Obe poti in tudi cesta se združijo v sedlu med Malo in Veliko Resevno (597 m), kjer stoji  spomenik padlima borcema NOV Dušanu Lahu in Cvetki Jerinovi. Tu stoji tudi velik križ, ki so ga postavili leta 1992 v spomin padlim na Resevni v drugi svetovni vojni.

višina: 566 m Resevna sedlo

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 10 minut Resevna sedlo - Opoka

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo proti Prožinski vasi, razloženo naselje ob Voglajni in njenem pritoku Zekovskem potoku. Po cesti proti jv. v zaselek Straža na slemenu nad desnim bregom žekovskega potoka; od tod po travnikih v dolino na v. strani slemena ter po njej v zaselka Spodnje in Zgornje Kranjče, ki spadata v naselje Kranjčica na s. podnožju Resevne. lz zaselka Zgornje Kranjče po kolovozu strmo v hrib, nenehno po gozdovih, do jase na sedlu med Veliko in Malo Resevno.

višina: 251 m Opoka

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Opoka - Štore

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Štor (278 m) z AP ali ZP čez most na levi breg Voglajne in ob reki navzgor.

višina: 248 m Štore

Štore staro središče in eden od treh stebrov slovenskega železarstva in jeklarstva. Odlično izhodišče za številne planinsko-pohodniške poti zaradi odlične dostopnosti, tudi s pomočjo železnice. Res na ,,prepihu,, številnih poti in idej za prijetno pot iz Štor je kar nekaj...Celjsko hribovje, Resevna, Rifnik...tudi do Konjiške gore ali recimo Lisce...primerne povezave.


1.6 km, 30 minut Štore - Bojanski graben

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 306 m Bojanski graben

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 489 m Srebotnik (razpotje)

Ni opisa
3.1 km, 1 ura Srebotnik (razpotje) - Osenica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 422 m Osenica

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Osenica - Stari grad (Celje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 391 m Stari grad (Celje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Stari grad (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Celje (Lisce)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 251 m Celje (Brniški potok)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 333 m Pri Štefki (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 410 m Brnica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 456 m Planinski dom na Brnici

Ni opisa
1.2 km, 10 minut Planinski dom na Brnici - Kasaze

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 270 m Kasaze

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Kasaze - Krk (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 404 m Krk (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 568 m Planinski dom na Bukovici
Planinska postojanka:

Dom stoji na jasi malo pod vrhom hriba Bukovica nad Migojnicami v Savinjski dolini. V bližini je staro leseno zavetišče, ki ga je leta 1975 zgradilo PD Žalec. Novi dom so začeli graditi leta 1985; to leto so zgradili spodnje prostore do prve plošče, naslednje leto pa je bilo pod streho. Gradnja doma se je zaradi finančnih težav precej zavlekla. Planinski dom so slovesno odprli 27. aprila 1991. Staro zavetišče je ohranjeno kot depandansa doma. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; na skupnem ležišču je 20 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalni prostor sta ogrevana s pečmi; voda kapnica, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 279 m Migojnice

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 20 minut Migojnice - Hom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 557 m Hom

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Hom - Šešče pri Preboldu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 283 m Šešče pri Preboldu

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Šempetra v Savinjski dolini skozi Matke do Počivalnika, 2 h.


Ni opisa
5.6 km, 1 ura 30 minut Šempeter v Savinjski dolini - Polzela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Polzela

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Polzela - Šenek (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Šenek (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Šenek (razpotje) - Spodnji Podvin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 291 m Spodnji Podvin

Ni opisa
4.5 km, 1 ura 10 minut Spodnji Podvin - Zgornja vas

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 310 m Zgornja vas

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Zgornja vas - Šmartno ob Paki

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 312 m Šmartno ob Paki

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Šmartno ob Paki - Letuš

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 314 m Letuš

Ni opisa
5.8 km, 1 ura 30 minut Letuš - Mozirje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 331 m Mozirje

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Mozirje - Mozirje (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 347 m Mozirje (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 388 m Radegunda (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1073 m Planinšek (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Za planšarijo prestopimo leso in stopimo na cesto, ki pelje na Golte. Po asfaltirani cesti zložno nadaljujemo približno 20 min. na planoto Planinska ravna (1140 m); tam je parkirišče, ob katerem se odcepi pot k Mozirski koči. Kažipot pove, da je do koče 30 min. Lepa široka pot nas v 10 min. pripelje iz gozda do skalne strmine, po kateri se steza v zavojih vzpenja proti koči. Na gruščnati stezi moramo paziti, da ne zdrsnemo. Sredi strmine lahko počivamo na Klemenakovi klopi, od koder je mikaven razgled na Zgornjo Savinjsko dolino, Dobrovlje, Menino in Kamniško-Savinjske Alpe. Ko pridemo v mladi gozd, strmina popusti. Po nekaj minutah smo iz gozda in pri Mozirski koči.

višina: 1356 m Mozirska koča na Golteh
Planinska postojanka:

Koča stoji na južnem pobočju Boskovca, najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin. Prvo Mozirsko kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5. oktobra 1896. Povečali in preuredili so jo leta 1920. Leta 1929 so poleg stare koče postavili novo poslopje, ki je bilo namenjeno predvsem smučarjem. Leta 1933 so Mozirski planinci zgradili še eno kočo. Vse koče je okupator požgal 5. avgusta 1942. Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo, ki pa je v gozdnem požaru, julija 1950, pogorela. Kočo so obnovili in jo odprli 9. septembra 1951. V bližini koče je PD Celje zgradilo in 29. novembra 1953 odprlo prostorno depandanso "Smučarski dom. Leta 1954 so do koče potegnili električni daljnovod. Leta 1973 je PD Celje kočo prodalo Izletniku Celje, depandanso pa je preuredilo za potrebe postaje GRS v Celju. Leta 1984 je kočo prevzelo PD Mozirje in jo temeljito obnovilo in posodobilo; otvoritev obnovljene koče je bila ob 90-letnici Mozirske koče, 6. septembra 1986. Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 10 sedežev; v 19 sobah je 50 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


MOZIRSKA KOČA NA GOLTEH, 1356 m, stoji na j. pobočju Boskovca (1587 m), najvišjega vrha Golt; na njem so leta 1996 postavili 10 m visok razgledni stolp. Prvo Mozirsko kočo je leta 1896 zgradila Savinjska podružnica SPD in je med najstarejšimi slovenskimi planinskimi postojankami. Leta 1929 so poleg stare koče postavili poslopje, namenjeno predvsem smučarjem. Mozirski planinci so leta 1933 postavili še eno kočo. Vse tri je okupator požgal 5. avgusta 1942. Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo, ta pa je julija 1950 pogorela v gozdnem požaru. PD Celje je kočo obnovilo leta 1951. Leta 1984 jo je prevzelo PD Mozirje in jo temeljito prenovilo. Koča je stalno odprta; v 19 sobah je 50 postelj; tekoča voda, elektrika, telefon: 03/583 11 21.

Golte so visoka kraška planota v vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah na sz. strani Mozirske kotline. Na s. se na sedlu Kal (1318 m) povezujejo z vulkanskim Smrekovškim pogorjem. Površje je iz apnenca, na njem pa so kraške vrtače, jame in suhe doline. V nekaterih jamah se vse leto zadržujeta sneg in led. Kraški svet »golta«, torej požira vodo, to pa je dalo planoti tudi ime. Golte so zaraščene s smrekovim gozdom, med njim pa so večje in manjše planine. Na pobočjih, razen na severnem, so na terasah samotne kmetije. Na planoti se dviga več vrhov; poleg najvišjega Boskovca so pomembnejši še Ojstri vrh (1584 m), Medvedjak (1563 m) in Smrekovec (1550 m). Na Golteh je znani rekreacijsko-turistični center s 45 ha smučišč, sedežnicami in vlečnicami, hotelom in restavracijo. Do hotela pripelje iz Žekovca gondolska žičnica, 4 km od Mozirja. Od Mozirske koče do hotela je 20 min. Spomladi 2005 so na Golteh odprli alpski vrt. Od Mozirske koče je oddaljen 10 min. Do vrta pridemo po cesti proti hotelu in zgornji postaji gondolske žičnice. Občina Mozirje je leta 1987 razglasila Golte za krajinski park.

Od Mozirske koče je lep razgled proti j. na Zgornjo Savinjsko dolino z Mozirjem in Nazarjami, Goro Oljko, Celjsko kotlino, Dobrovlje in Menino, proti z. pa na Veliki Rogatec, Lepenatko in Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico. Z roba na v. strani koče vidimo Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Paški Kozjak in Pohorje.

Na Golteh so se med NOB zadrževale različne partizanske enote. Kmetje so sodelovali s partizani in jim pomagali s hrano, precej pa se jih je tudi pridružilo partizanskim enotam. Na območju Golt so se partizani večkrat srdito bojevali z nemškimi enotami. Grobišča padlih borcev NOV so na Medvedjaku in na Stonu pod Konjščico. Več visokogorskih kmetij so Nemci tudi požgali, nekaterih pa po vojni niso obnovili. Pri Mozirski koči je bil 3. maja 1943 kot naslednik 8. januarja 1943 na Osankarici padlega 1. pohorskega bataljona ustanovljen 2. pohorski bataljon. Na Golte se je konec februarja 1944 po hudih bojih prebila XIV. divizija in se od tam delno usmerila proti Koroški, delno pa proti Savi. Šercerjeva in Bračičeva brigada sta se 9. marca 1945 bojevali z dvema polkoma 14. SS-divizije »Galizien«, ki sta napadala iz Mozirja in Belih Vod. Med srditimi boji se je brigadama v mrazu in snegu uspelo premakniti proti Poljanam pri Radmirju, od tam pa sta sovražnika udarili za hrbet.

Na območju Golt nad Rečico ob Savinji je imela sedež kurirska postaja S-23, ena najpomembnejših postaj na Štajerskem. Zveze je vzdrževala s postajami S-22 na Dobrovljah, S-31 na Brdih pri Slovenj Gradcu, S-32 v Šentilju pri Velenju, S-34 nad Velunjskim grabnom in K-10 pri Koprivni. Konec leta 1944 je bilo na postaji približno 20 kurirjev. Prvi komandir postaje je bil Ivan Mogu - Marko. Po nemškem napadu na osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino decembra 1944 je bila postaja izdana. Nemci so jo napadli in ujeli kurirje Alojza Atelška, Alojza Podgorška in Blaža Verbuča - Pankracija; vse tri so 10. januarja 1945 ustrelili v Suhem Dolu pri Rečici ob Savinji. Postajo so pozneje obnovili. Med opravljanjem kurirskih nalog so padli kurirji Ivan Senica -Bonifacij (13. maja 1944 na Prihovi), Karel Fužir - Vitez (6. septembra 1944 v Šmihelu nad Mozirjem) in Alojz Jeraj - Viki (23. aprila 1945 v Paški vasi).

K Mozirski koči lahko pridemo tudi iz Mozirja mimo Radegunde (3 h) ali čez Šmihel (3 h 30), z Rečice ob Savinji (3 h) in z zgornje postaje gondolske žičnice (20 min.). Pripeljemo se lahko iz Mozirja čez Šmihel do parkirnega prostora na Planinski ravni (12 km), od koder je do koče 30 min.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1385 m Okence (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1474 m Ojstri vrh (razpotje)

Ni opisa
2 km, 20 minut Ojstri vrh (razpotje) - Mrzli vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1223 m Mrzli vrh

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Mrzli vrh - Mrzli vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1119 m Mrzli vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 606 m Tratičnek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 703 m Roban (razpotje)

Ni opisa
4.7 km, 2 uri 10 minut Roban (razpotje) - Haudej

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1213 m Haudej

Ni opisa
2.9 km, 1 ura 50 minut Haudej - Movznik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1721 m Movznik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1760 m Strelovec

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Strelovec - Icmanikova planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1503 m Icmanikova planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1318 m Plesnikova planina

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Plesnikova planina - Plesnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 769 m Plesnik

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Plesnik - Izvir Črne (Savinje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 736 m Izvir Črne (Savinje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 734 m Logarska dolina

Ni opisa