Išči po točkah

Začetek: Ostrež

Konec: Bizeljsko

Razdalja: 91.7 km Čas hoje: 31 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 853 m Ostrež

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Ostrež - Preveg

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Preveg

Ni opisa
6.1 km, 1 ura 50 minut Preveg - Podkum

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 737 m Podkum

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 50 minut Podkum - Podlečnik (razpotje)

Opis:

lz Podkuma (744 m). Lokalna cesta po prisojnem slemenu mimo vasi Borovak (710 m) do vasice Mali Kum (820 m), 50 min. lz središča vasi precej strma pot po j. gozdnatem pobočju Kuma. Po 45 min se pridružimo poti iz Radeč.

višina: 1093 m Podlečnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Še naprej strmo navzgor do cerkve in doma.

višina: 1210 m Planinski dom na Kumu
Vrh:

KUM, 1220 m, je najvišji vrh Posavskega hribovja; imenujejo ga tudi zasavski in dolenjski Triglav. Dviga se v litijski gorski gubi na desnem bregu Save. Tako kot vsa guba je zgrajen v nizkih legah iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, v višjih legah pa najprej iz temnejših dolomitov, potem iz triasnih apnencev. Precejšen del Kuma je pokrit s smrekovim in meša-nim gozdom, do višine okrog 800 m pa so večje in manjše terase z naselji, travniki in polji; najbolj znana naselja so Dobovec (674 m) in Župa (760 m) na s. , Ključevica (850 m) na v. ter Podkum (744 m) in Mali Kum (813 m) na j. strani. Malo pod vrhom je na s. strani obsežna travnata planota Lontovž s smučišči in smučarsko kočo. Na Kumu in njegovi okolici prevladuje srednjeevropska flora, na toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. Hladnikov grintavec, ki raste le v sredogorju osrednje Slovenije in opojno zlatico, ki je značilna za pobočje Kuma nad Dobovcem. Na tem območju dobimo tudi nekatere alpske rastline, kakor nežni kamnokreč, dlakavi sleč in soško smiljko, kar je za to nadmorsko višino presenetljivo.
Kum ima dva neizrazita vrhova, ločena z malim sedlom. Na v. vrhu je stala cerkev sv. Jošta, ki so jo zgradili konec srednjega veka; leta 1961 so jo porušili in tam zgradili visok RTV in telekomunikacijski stolp ter upravno poslopje. Na z. vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je bila prav tako zgrajena konec srednjega veka; po požaru okoli leta 1600 so jo obnovili. Zanimivost cerkve je samostojno stoječi zvonik. Kum je bil vse od izgradnje obeh cerkva znana božja pot, še zdaj pa je znana »kumska nedelja«, t. j. zadnja nedelja v avgustu.


Planinska postojanka:

Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1220 m), na južni strani cerkve sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu je stolp RTV s poslovnimi prostori. Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD opremila v mežnariji sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo; 24. avgusta 1947 je neuradno, 5. septembra 1948 pa uradno odprlo Kočo na Kumu. Leta 1950 jo je prevzelo novoustanovljeno PD Kum Trbovlje, ki jo je v letih 1953 do 1958 adaptiralo in razširilo, v letih 1972/73 pa posodobilo in uredilo tudi depandanso. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili zunaj in znotraj, na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob četrtkih.V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 30 sedežev; v 14 sobah je 35 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC in umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Do vrha je še 10 minut.

višina: 1160 m Kum (razpotje)

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 20 minut Kum (razpotje) - Hrastnik (Na Savi)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Hrastnika (209 m). Z ŽP čez most prek Save v sosesko Na Savi; skozi naselje na travnato pobočje in po njem navzgor v gozd. Kmalu pripelje pot do vznožja skalnatega grebena. Po dobri poti ob skalnatem vznožju se vzpnemo v bližino zaselka Matica na slemenu tik  nad rebrijo, ki ga pustimo na desni; po kolovozu gremo v naselje Župa na planoti s. od Kuma. Do sem 1 h 30. lz vasi do ceste Dobovec—Radeče; s ceste se po kolovozu mimo domačije Pri Srvinu vzpnemo po gozdnatem s. pobočju Kuma do poti iz Dobovca.

višina: 208 m Hrastnik (Na Savi)

Ni opisa
1.8 km, 50 minut Hrastnik (Na Savi) - Krnice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Krnice

Ni opisa
2.8 km, 1 ura 20 minut Krnice - Planinski dom v Gorah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 738 m Planinski dom v Gorah
Planinska postojanka:

Dom stoji na gorskem slemenu Gore, ki se razteza med dolinama potoka Boben na zahodu in reke Savinje na vzhodu; južna pobočja se strmo dvigajo nad Savo, severna pa se blago nagibajo proti cesti Hrastnik-Rimske Toplice. Ime Gore ima tudi razložena hribovska vas na severnem pobočju slemena, malo pod domom. Tik nad domom je vrh (786 m) s cerkvico sv. Jurija iz 15. stoletja, ki je pod spomeniškim varstvom. Prvo planinsko zavetišče v Gorah je PD Dol uredilo leta 1953 v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1955 so začeli graditi dom, v katerem so najprej odprli zavetišče, leta 1961 pa so ga popolnoma dokončali; slovesno so ga odprli 20. avgusta 1961. Leta 1980 so dom povečali in adaptirali; pridobili so nove gostinske prostore, teraso in prostore za društvene potrebe. Ker imajo Gore ugodno sončno lego, so leta 1990 nabavili sončne kolektorje za ogrevanje vode. Leta 1993 je PD Dol uredilo v bližini doma športni center z igrišči za rokomet, košarko in tenis, balinišče in rusko kegljišče. Dom je stalno odprt. V treh gostinskih prostorih je 150 sedežev, točilni pult; na terasi je 40 sedežev; v 9 sobah je 27 postelj, v treh skupnih spalnicah še 33; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. Pozimi obratuje v bližini doma manjša smučarska vlečnica.


1.8 km, 40 minut Planinski dom v Gorah - Gore

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 813 m Gore

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Gore - Koča na Kopitniku

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 861 m Koča na Kopitniku
Planinska postojanka:

Koča stoji nad malo kotlinico na jasi temena Kopitnika, nagnjenega proti vzhodu oziroma Savinji. PD Rimske Toplice je takoj po svoji ustanovitvi, 11. avgusta 1953, sklenilo, da bo uredilo na Kopitniku planinsko postojanko. Leta 1955 jim je občina Hrastnik dala v najem Trbežnikovo domačijo. Ker je bila glavna stavba zasedena, so prvo planinsko zavetišče uredili v manjši stavbi poleg domačije. Leta 1958, ko so se stanovalci preselili, so zavetišče uredili v glavni stavbi, v kateri so tudi povečali zmogljivosti. Leta 1962 so napeljali elektriko, v letih 1964/65 pa obnovili spodnje prostore. Po letu 1970 so se zagnano lotili dokončne obnove, pravzaprav so zgradili novo postojanko, odkupili nepremičnine, zgradili vodni zbiralnik, obnovili električno in vodovodno napeljavo, uredili okolico itd. Obnovljeno planinsko postojanko - kočo - so svečano odprli 21. septembra 1975. Leta 1990 so porušili staro malo kočo zraven glavnega poslopja in namesto nje pozidali gospodarsko poslopje; gradnjo so dokončali oktobra 1991. Leta 1992 je bila koča priključena na javno vodovodno omrežje. Koča je odprta od 10. ure ob sobotah do 18. ure ob nedeljah ter ob praznikih. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v 6 sobah je 24 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinske prostore ogrevajo s pečmi, sobe pa po potrebi z električnimi radiatorji; tekoča voda, elektrika.


1 km, 20 minut Koča na Kopitniku - Kopitnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 904 m Kopitnik

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Kopitnik - Gornje Brezno

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 433 m Gornje Brezno

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Gornje Brezno - Zidani most

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 199 m Zidani most

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji v zatrepu ob vznožju Velikega Kozja nad spodnjo Savinjo, ki ga na vzhodni in južni strani obdajajo skalne čeri te gore. Leta 1964 so planinci iz Zidanega Mosta in PD Radeče prevzeli v najem nekdanjo kočarijo, jo obnovili in uredili kot planinsko postojanko. Leta 1967 so nadzidali nadstropje in kočo prenovili; otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 27. aprila 1968. Koča ima ime po nekdanjem lastniku zemljišča. Pozneje so popravili kolovoz do koče, zgradili vodovod, uredili okolico in napeljali elektriko. Koča je 7. junija 1988 pogorela. PD Radeče in Planinska skupina Zidani Most sta takoj začela obnavljati pogorišče; koča, ki je večja do stare, je bila jeseni 1988 že pod streho, spomladi 1989 pa že delno urejena in oskrbovana. Glede na finančne možnosti so že opremili gostinske prostore, spalnico in sanitarije. Koča je odprta ob nedeljah in praznikih od 27. aprila do 30. septembra; za skupine jo odpro po dogovoru tudi ob drugih dneh in mesecih. V točilnici in dveh gostinskih prostorih je 85 sedežev in točilni pult; pri mizah pred kočo je 80 sedežev; v skupni spalnici je 12 ležišč; WC in umivalnica; tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 984 m Veliko Kozje

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Veliko Kozje - Sv. Lovrenc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 611 m Dežan (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 713 m Sv. Lovrenc

Ni opisa
2 km, 50 minut Sv. Lovrenc - Njivce

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 797 m Njivce

Ni opisa
2 km, 40 minut Njivce - Sv. Jošt

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 786 m Sv. Jošt

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Sv. Jošt - Planina Lisca

Opis:

Od tod je pot po bukovem gozdu zložnejša. Po 20 min od cerkve smo na velikem travniku na Lisci in kmalu tudi v domu.

višina: 939 m Planina Lisca
Planinska postojanka:

Prvo kočo na Lisci je še pred ustanovitvijo Posavske podružnice SPD zgradil Blaž Jurko (1859-1944), nadučitelj in pionir planinstva na tem območju; otvoritev je bila 21. avgusta 1902. V zahvalo graditelju so jo poimenovali Jurkova koča. Bila je majhna in po 1. svetovni vojni ni več zadoščala za naraščajoči obisk Lisce. Zato je Posavska podružnica SPD zgradila zraven Jurkove koče večji planinski dom in ga odprla 19. junija 1932. Jurkovo kočo in planinski dom so partizani požgali 28. junija 1944, da bi preprečili nemškim enotam bivanje v domu. PD Lisca Sevnica je leta 1948 Jurkovo kočo na novo zgradilo. Leta 1970 so namesto dotrajane koče začeli graditi novo, sodobnejšo Jurkovo kočo, ki so jo odprli 19. avgusta 1972 ob proslavljanju 70-letnice te koče.Koča je odprta po dogovoru ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine tudi med tednom. V koči praviloma ne strežejo, hrana in pijača je na voljo v sosednjem Tončkovem domu. Po dogovoru s PD Lisca pa je v koči možno prenočiti. V gostinskem prostoru je 20 sedežev; na skupnem ležišču je 27 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.


LISCA, 948 m, je vrh Posavskega hribovja, in sicer v veliki litijski gubi, ki se vleče od Ljubljanske kotline prek Slivne, Zasavske Svete gore, Kuma, Velikega Kozja, Lisce proti Bohorju. Skupaj z Velikim Kozjem, s katerim ga veže sleme Sv. Lovrenca, tvori pogorje, ki se razteza med dolinami Savinje na z. , Gračnice na s. , Sevnične na v. in Save na j. Pogorje je zgrajeno iz triasnih apnencev in dolomitov. Na severu je razrezano z mnogimi ozkimi dolinami in grapami pritokov reke Gračnice; najpomembnejša je Lahovnica, ki izvira pod Lisco in teče po dolini skozi Lahov Graben ter se v Jurkloštru izliva v Gračnico. Južna stran ni tako razčlenjena kot severna, dokaj široka slemena loči le nekaj potokov. Severna strma pobočja so večinoma gozdnata, prevladujejo listavci, precej je tudi iglavcev, zlasti smrek. J. položnejša pobočja so deloma gozdnata, precej pa je po slemenih okrog naselij in zaselkov obdelovalnih površin, pa tudi samotnih kmetij. Največje naselje je Razbor (479 m) na razglednem slemenu Razborskega hriba med Podvinskim in Liškim potokom. Na nižjih prisojnih legah so tudi vinogradi. Lisca, Lovrenc in Veliko Kozje se ponašajo s pestro floro. Zanimiva so zlasti rastišča alpskih vrst; tod uspevajo Clusijev svišč, dlakavi sleč, skalna špajka, rumeno milje, alpska mastnica, dvocvetna vijolica. Med mnogimi srednjeevropskimi vrstami velja omeniti zlati klobuk, brstično lilijo in šopasto zvončico. Znan je podatek, da je ugledni botanik Henrik Freyer, kustos ljubljanskega muzeja, obiskal 24. julija 1834 Lisco in nabral razne rastline, zlasti razne vrste travniške zlatice.
Lisca ima dolgo zgodovino, na njenem območju pa je tudi veliko naravnih, kulturnih in drugih zanimivosti. Poznali so jo že Rimljani. Čez prelaz na z. strani vrha je peljala rimska cesta iz Celja v Posavje. Na Lisci je rimski vojaški oddelek Tavriskov (s sedanjega Salzburškega, Koroškega in Štajerskega) postavil spomenik svojemu poveljniku in rimskemu vojskovodju Marcusu Ulpiusu Rutilianusu, ki je umrl v Celju leta 237 n. š. Pod Lisco je sredi gozdov nad Lahovim grabnom postavil leta 1785 sevniški graščak Josip Wintershofer steklarno, ki so jo leta 1802 premestili v Jurklošter; tam, kjer je stala prvotna steklarna, je zdaj kmetija Glažuta. Ob poti z Razbora na Lisco stoji 20 min pod vrhom cerkev sv. Jošta iz konca 17. stoletja z obokano notranjostjo. Na Rudi, zaselku v bližini Razborja, so razvaline srednjeveškega gradu. Na slemenu proti Velikemu Kozju stoji cerkev sv. Lovrenca iz 17. stoletja; pravokotna ladja je sklenjena z osmerokotnim prezbiterijem, v katerem je glavni oltar iz leta 1695. Lisca je že ob koncu prejšnjega stoletja privabljala planince; leta 1899 jo je v Planinskem vestniku opisal Fran Orožen, takratni načelnik SPD. Posebno zaslužen za razvoj planinstva na Lisci pa je Blaž Jurko (1859-1944), nadučitelj na Razborju, ki je še pred ustanovitvijo Posavske podružnice SPD zgradil na Lisci prvo kočo.

Z vrha Lisce, na katerem stoji operativni center za obrambo pred točo, je izredno lep razgled. Od s. proti v. vidimo Pohorje, Konjiško goro, Boč. Donačko goro, lvanščico. Od v. proti j. seže pogled do Medvednice, Gorjancev, Kočevskega Roga, Kleka in Snežnika. Od j. proti z. vidimo Javornike, Nanos, Trnovski gozd in Julijce s Triglavom. Od z. proti s. so v ozadju Karavanke ter Kamniške in Savinjske Alpe, v bližini vidimo Kum, Veliko Kozje, Mrzlico in Čemšeniško planino, bolj daleč pa Paški Kozjak, Peco, Uršljo goro in Golico. S ploščadi pred Tončkovim domom je lep pogled na dolino Save od Radeč proti Sevnici in na Dolenjsko gričevje na j. strani doline.


1.7 km, 20 minut Planina Lisca - Lisca sedlo

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S sedla proti Lisci do ceste in po njej proti domu.

višina: 806 m Lisca sedlo

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Lisca sedlo - Ješovec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 932 m Ješovec

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Ješovec - Sedlo (Ivc)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 776 m Sedlo (Ivc)

Ni opisa
4.6 km, 1 ura 40 minut Sedlo (Ivc) - Zabukovje nad Sevnico

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 552 m Zabukovje nad Sevnico

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 40 minut Zabukovje nad Sevnico - Zaloška gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 928 m Zaloška gora

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1023 m Veliki Javornik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis:

Kmalu po priključku ZPP z Velikega Javornika lahko napravimo kratek ovinek na levo po označeni planinski poti na bližnji Veliki Koprivnik (982 m), ki ponuja prelep razgled do Pohorja, Pece in Kamniško-Savinjskih Alp, zlasti pa na Kozjansko. Z vrha, na katerem je urejeno počivališče, se po drugi poti spustimo spet na cesto. Ko se začne zložno spuščati, se že bližamo planinski koči. Od Netopirja do koče smo hodili 45 min.

višina: 900 m Koča na Bohorju
Planinska postojanka:

Koča stoji na jasi pod vrhom Plešivca, 896 m visokega v pogorju Bohor. Na tem mestu je Lovsko društvo »Bohor« Senovo pri Rajhenburgu leta 1939 postavilo kočo na Bohorju - Lovsko-planinski dom. 24. junija 1942 so kočo požgali borci Kozjanske čete, da se vanjo ne bi naselil sovražnik. Na temeljih požgane koče so člani Planinskega društva »Bohor« Senovo v času od 01. maja 1956 do 23. avgusta 1959 zgradili planinsko kočo. V letu 1978 se je začela temeljita obnova in posodobitev koče ter gradnja prizidka. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je gradnja prizidka počasi napredovala tako, da je bila otvoritev  prizidka realizirana 24. septembra 1994.

Koča je stalno odprta, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pred kočo pa 13 miz s klopmi. V šestih spalnicah je 16 postelj, v dveh skupnih spalnicah pa 15 in 9, koča ima tudi skupna ležišča. V sanitarnih prostorih je na razpolago topla in mrzla voda. Vsi prostori v koči so ogrevani, v starem gostinskem prostoru je krušna peč.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 842 m Debeli vrh (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Debeli vrh (razpotje) - Brest

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 807 m Brest

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Brest - Jelše

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 762 m Jelše

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Jelše - Vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 782 m Vrh

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Vrh - Zajčja gorca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 676 m Zajčja gorca

Ni opisa
5.6 km, 1 ura 40 minut Zajčja gorca - Tičnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 586 m Tičnik

Ni opisa
3.2 km, 50 minut Tičnik - Železno

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 370 m Železno

Ni opisa
1.5 km, 40 minut Železno - Turnič (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 497 m Turnič (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 478 m Grad Podsreda

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 20 minut Grad Podsreda - Osojnikov križ

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 470 m Osojnikov križ

Ni opisa
2.8 km, 40 minut Osojnikov križ - Sv. Vid (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 310 m Sv. Vid (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Sv. Vid (razpotje) - Bizeljsko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 174 m Bizeljsko

Ni opisa